Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Movember

19.11.2015

November je namenjen ozaveščanju o boleznih, ki prizadenejo predvsem moške. Četudi je rak prostate najpogostejši in najbolj smrten rak, zaradi njega letno umre kar 360 starejših moških, pa še zdaleč ni edini. V splošni moški populaciji predstavlja rak testisov 1 do 2 odstotka, v populaciji moških, starih od 20 do 40 let, pa je to najpogostejši rak.

Med moškimi, starimi od 20 do 40 let, je najpogostejši rak testisov

Pred desetimi leti se je v Avstraliji začelo mednarodno gibanje, imenovano Movember. Gibanje ima približno pet milijonov članov, ki se na začetku novembra obrijejo in si potem ves mesec puščajo brke. Zbrali so že približno 500 milijonov evrov in z njimi izpeljali 800 projektov, med drugim znanstvene raziskave o boleznih moške populacije.

Med najpogostejšimi urološkimi težavami, ki prizadenejo moške, so rak, kamni na ledvicah, težavno uriniranje, motnje erekcije in težave s prostato.

Na sam vrh se uvršča rak prostate, ta je najpogostejši in tudi najbolj smrten. Zaradi njega v naši državi vsako leto zboli kar 1300 moških, umre jih 360, lahko bi celo rekli en na dan: “Preveč Slovencev umre za rakom prostate povsem po nepotrebnem, saj so poznani vsi načini in poti za odkrivanje tega obolenja v začetni fazi in še v fazah, ko ga je še mogoče zdraviti in ozdraviti,” razlaga Franc Hočevar, predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije.

Ta naj bi v večini primerov prizadel moške po 50. letu, saj prav takrat ti najbolj skrbijo za družino in veliko delajo, na zdravje pa pozabijo. Z aktivnim iskanjem pa ga vse pogosteje ugotovijo tudi pri mlajših moških, razlaga urolog UKC Ljubljana Borut Gubina.

Zdravljenje raka prostate je odvisno od stadija oziroma razširjenosti raka, od njegove histološke oblike pri biopsiji ter od starosti in splošnega stanja bolnika. Več kot polovico bolnikov torej operirajo, 13 odstotkov jih obsevajo, 35 odstotkov bolnikov pa se zdravi z zdravili.

Rak prostate operirajo na dva načina, s klasično in robotsko operacijo. Četudi sta z onkološkega vidika primerljivi, pa je pri klasični rehabilitacija bistveno krajša in lažja.

Rak prostate še zdaleč ni edini urološki rak, ki prizadene moške. Mednje spadajo še rak na sečnem mehurju, ledvicah in testisih. Zaradi raka na mehurju v Sloveniji na leto umre 180 ljudi, zaradi raka ledvic 150 ljudi. Prav toliko jih na leto zboli za rakom testisov, kljub dobremu zdravljenju pa jih umre šest na leto. Ta rak je pri 36 letih močno ponagajal tudi Miru: “Pod tušem sem začutil, da je modo bolj trdo. Takoj sem odšel k urologu. Prej o bolezni nisem vedel skoraj nič.”

“Rak testisov izjemno hitro raste, volumensko se lahko podvoji v mesecu dni. Zato je takoj treba obiskati osebnega zdravnika in urologa.” – asist. Simon Hawlina 

Miro se danes počuti odlično in nima posledic. Čim prej je rak odkrit in zdravljen, tem manj je verjetno, da bodo nastale te neželene posledice.

V splošni moški populaciji rak mod prizadene od 1 do 2 odstotka moških. V populaciji moških, starih od 20 do 40 let, pa je to najpogostejši rak.

Slovenija je po številu urologov na prebivalca na predzadnjem mestu v Uniji: imamo namreč malce več kot 50 urologov specialistov, za povprečje Unije pa bi jih po besedah urologa Jureta Bizjaka potrebovali vsaj še sto.

Četudi je prav november mesec, ki ozavešča o resnosti bolezni moške populacije, pa se je treba zavedati pomembnosti vsakomesečnega samopregledovanja. Kot je povedal Hočevar, v začetni fazi bolezni velikokrat nič ne boli, moški pa tako nima signala, da je kaj narobe. A je lahko.

In brki? Ti že nekaj časa niso le del movembrskega gibanja, temveč so tudi hispterska modna muha, ki se ženskam zdi privlačna, moški pa ji z veseljem sledijo vse leto. Moda z brki naj torej ne bo samo modna muha, ampak resna in redna skrb za moda.


Ambulanta 202

428 epizod


Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.

Movember

19.11.2015

November je namenjen ozaveščanju o boleznih, ki prizadenejo predvsem moške. Četudi je rak prostate najpogostejši in najbolj smrten rak, zaradi njega letno umre kar 360 starejših moških, pa še zdaleč ni edini. V splošni moški populaciji predstavlja rak testisov 1 do 2 odstotka, v populaciji moških, starih od 20 do 40 let, pa je to najpogostejši rak.

Med moškimi, starimi od 20 do 40 let, je najpogostejši rak testisov

Pred desetimi leti se je v Avstraliji začelo mednarodno gibanje, imenovano Movember. Gibanje ima približno pet milijonov članov, ki se na začetku novembra obrijejo in si potem ves mesec puščajo brke. Zbrali so že približno 500 milijonov evrov in z njimi izpeljali 800 projektov, med drugim znanstvene raziskave o boleznih moške populacije.

Med najpogostejšimi urološkimi težavami, ki prizadenejo moške, so rak, kamni na ledvicah, težavno uriniranje, motnje erekcije in težave s prostato.

Na sam vrh se uvršča rak prostate, ta je najpogostejši in tudi najbolj smrten. Zaradi njega v naši državi vsako leto zboli kar 1300 moških, umre jih 360, lahko bi celo rekli en na dan: “Preveč Slovencev umre za rakom prostate povsem po nepotrebnem, saj so poznani vsi načini in poti za odkrivanje tega obolenja v začetni fazi in še v fazah, ko ga je še mogoče zdraviti in ozdraviti,” razlaga Franc Hočevar, predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije.

Ta naj bi v večini primerov prizadel moške po 50. letu, saj prav takrat ti najbolj skrbijo za družino in veliko delajo, na zdravje pa pozabijo. Z aktivnim iskanjem pa ga vse pogosteje ugotovijo tudi pri mlajših moških, razlaga urolog UKC Ljubljana Borut Gubina.

Zdravljenje raka prostate je odvisno od stadija oziroma razširjenosti raka, od njegove histološke oblike pri biopsiji ter od starosti in splošnega stanja bolnika. Več kot polovico bolnikov torej operirajo, 13 odstotkov jih obsevajo, 35 odstotkov bolnikov pa se zdravi z zdravili.

Rak prostate operirajo na dva načina, s klasično in robotsko operacijo. Četudi sta z onkološkega vidika primerljivi, pa je pri klasični rehabilitacija bistveno krajša in lažja.

Rak prostate še zdaleč ni edini urološki rak, ki prizadene moške. Mednje spadajo še rak na sečnem mehurju, ledvicah in testisih. Zaradi raka na mehurju v Sloveniji na leto umre 180 ljudi, zaradi raka ledvic 150 ljudi. Prav toliko jih na leto zboli za rakom testisov, kljub dobremu zdravljenju pa jih umre šest na leto. Ta rak je pri 36 letih močno ponagajal tudi Miru: “Pod tušem sem začutil, da je modo bolj trdo. Takoj sem odšel k urologu. Prej o bolezni nisem vedel skoraj nič.”

“Rak testisov izjemno hitro raste, volumensko se lahko podvoji v mesecu dni. Zato je takoj treba obiskati osebnega zdravnika in urologa.” – asist. Simon Hawlina 

Miro se danes počuti odlično in nima posledic. Čim prej je rak odkrit in zdravljen, tem manj je verjetno, da bodo nastale te neželene posledice.

V splošni moški populaciji rak mod prizadene od 1 do 2 odstotka moških. V populaciji moških, starih od 20 do 40 let, pa je to najpogostejši rak.

Slovenija je po številu urologov na prebivalca na predzadnjem mestu v Uniji: imamo namreč malce več kot 50 urologov specialistov, za povprečje Unije pa bi jih po besedah urologa Jureta Bizjaka potrebovali vsaj še sto.

Četudi je prav november mesec, ki ozavešča o resnosti bolezni moške populacije, pa se je treba zavedati pomembnosti vsakomesečnega samopregledovanja. Kot je povedal Hočevar, v začetni fazi bolezni velikokrat nič ne boli, moški pa tako nima signala, da je kaj narobe. A je lahko.

In brki? Ti že nekaj časa niso le del movembrskega gibanja, temveč so tudi hispterska modna muha, ki se ženskam zdi privlačna, moški pa ji z veseljem sledijo vse leto. Moda z brki naj torej ne bo samo modna muha, ampak resna in redna skrb za moda.


09.07.2015

Tetraplegija je lahko tudi nov začetek

Na zdravljenje po hudi poškodbi zaradi skoka v vodo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča največkrat sprejmejo fante, stare od 14 do 24 let. Med njimi se je pred dvema letoma znašel tudi takrat še ne polnoletni dijak piranske gimnazije, Nick Špoljar.


02.07.2015

Genetski testi

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi raka dojke leta 2011 umrlo približno 450 000 žensk po svetu. Odstotek žensk, ki po zdravljenju uspešno okrevajo, se sicer iz leta v leto v povečuje, še vedno pa veliko težavo predstavlja kemoterapija, ki lahko z negativnimi stranskimi posledicami poslabša zdravje pacientk. Kdaj je kemoterapija po operativnem posegu nujna in kdaj ne, danes že lahko ugotavljajo s pomočjo posebnih genetskih testov, s katerimi so po svetu svetovali že več deset tisoč ženskam in marsikateri tako prihranili kemoterapijo.


18.06.2015

Izguba las

Prepričanje, da je izgubljanje las in strah pred plešavostjo le moška domena, je zmotno. Več kot 40 odstotkov tistih, ki jih pesti izgubljanje las, je namreč žensk. In če je plešavost za moške družbeno bolj sprejemljiva, lahko ženske precej bolj zaznamuje, nekatere izgubo las enačijo celo z izgubo roke ali noge. Kako ravnati, ko opazimo, da nam očitneje izpadajo lasje, kakšno vlogo igrajo pri ženskah hormoni in ali sploh obstaja učinkovita metoda, kako pridobiti nazaj izgubljene lase, raziskujemo v Ambulanti 202.


11.06.2015

Koprivnica

Koprivnica ali urtikarija je pogosta bolezen, prizadene okoli 25 odstotkov ljudi. Kronična oblika je redkejša, traja dlje kot šest tednov in pogosto zelo slabo vpliva na kakovost življenja bolnika. Rdeče in otekle lise, podobne spremembam, ki nastanejo, ko nas opeče kopriva, je še posebej v poletnih dneh težko prikriti, spremljata pa jih srbenje ali neprijeten pekoč občutek.


04.06.2015

Večopravilnost

O večopravilnosti poslušamo skoraj vsak dan. Vsi smo preobremenjeni in to se lahko s časom pokaže v kakovosti opravljenih nalog in – kar je še pomembneje – v kakovosti našega življenja. Številne nedavne znanstvene študije kažejo na to, da je večopravilnost škodljiva. Medtem ko hkrati opravljamo več nalog, naj bi se zmanjševali naša pozornost in učinkovitost, po nekaterih virih naj bi se ob opravljanju več stvari hkrati znižal inteligenčni kvocient, večopravilnost pa naj bi celo škodila našim možganom. Koliko je resnice v tem in ali lahko večopravilnost škodi našim možganom? Dr. Simon Brezovar, psiholog na Nevrološki kliniki v Ljubljani, dr. Paul Jimenez, psiholog, profesor na graški univerzi v Avstriji.


21.05.2015

Siva cona nanodelcev

Predstavljajte si delec, ki je več kot 50.000-krat manjši od debeline našega lasu. V primerjavi s teniško žogico je tako majhen, kot je teniška žogica majhna v razmerju do Zemlje. Nanodelci niso iznajdba sodobnega sveta, je pa nova njihova povečana koncentracija v okolju.


14.05.2015

Strah pred zobozdravnikom

Strah pred zobozdravnikom poznajo prav vse generacije, pogosto ga starši nehote pomagajo ustvarjati pri otrocih in se ga ne znajo znebiti tudi v odrasli dobi, čeprav vedo, da je zdravje v ustni votlini še kako pomembno za zdravje celotnega telesa.


07.05.2015

Pri možganski kapi lovimo minute!

Možganska kap se je v svetu zavihtela na drugo mesto med vzroki za umrljivost, postaja tudi vodilni vzrok telesne in kognitivne oviranosti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje bi lahko v Sloveniji zmanjšali umrljivost zaradi možganske kapi vsaj za tretjino, če bi karseda hitro ukrepali. Prav zato so v državi zagnali projekt Telekap.


30.04.2015

Shranjevanje živil

Kam in kako z ostanki živil, ki ste jih odstranili iz tovarniškega pakiranja oziroma embalaže? In zakaj ni primerno zavijati ribe v alu-folijo? Preverjamo v tokratni ambulanti 202.


30.04.2015

Shranjevanje živil

Kam in kako z ostanki živil, ki ste jih odstranili iz tovarniškega pakiranja oziroma embalaže? In zakaj ni primerno zavijati ribe v alu-folijo? Preverjamo v tokratni ambulanti 202.


23.04.2015

Mikrosporija

Mikrosporija ali ‘mačja bolezen’, ki se intenzivneje širi prav v spomladanskih mesecih, je sicer ne zelo nevarna, a trdovratna glivična okužba, ki se je je res težko znebiti. Ker pri majhnih otrocih lahko zahteva tudi bolnišnično zdravljenje, predvsem pa nekajtedensko izolacijo od drugih otrok, je naporna za vso družino.


16.04.2015

Spoprijemanje s stresom

Stres je pri šolarjih in dijakih prav tako prisoten kot v odrasli populaciji. A ga zaradi vse večje želje, da bi bili otroci kar se da uspešni, pogosto ne prepoznamo pravočasno, ali pa ga s prevelikimi pričakovanji le povečujemo. Kako lahko otrokom pomagamo iz njegovega primeža sta v Ambulanti 202 svetovali dr. Helena Jeriček Klanšček in mag. Maja Bajt z NIJZ.


09.04.2015

Ambulanta

Že Hipokrat je opisal uporabo sončne svetlobe za zdravljenje različnih tegob. Z razvojem tehnologije jo leta 2015, v mednarodnem letu svetlobe, uporabljamo za učinkovito, neinvazivno in cenovno ugodno podporno ali samostojno terapijo na različnih področjih medicine.


02.04.2015

Projekt MOČ

Nacionalni inštitut za javno zdravje je skupaj z Inštitutom Andrej Marušič Univerze na Primorskem, Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora in Nacionalnim združenjem za kakovost življenja Ozara Slovenija začel projekt »Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom«, krajše MOČ.


26.03.2015

Endometrioza – neskončne bolečine in neplodnost

Čeprav se pojavlja pri skoraj desetini žensk v rodnem obdobju in je v tem obdobju pogostejša od raka dojka ali sladkorne bolezni, je ta kronična bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici, širi po trebušni votlini in drugih organih, neznanka tudi za mnoge ginekologe. Zato so na ljubljanski ginekološki kliniki ustanovili Dnevni center za endometriozo, v kateri bodo lahko bolezen obravnavali interdisciplinarno, skupaj z urologi in kirurgi.


19.03.2015

Downov sindrom

Rojstvo otroka s posebnimi potrebami, sploh takimi, ki so opazne že v trenutku rojstva kot je to Downov sindrom, so za starše in njihove bližnje praviloma velik šok. Za zdravstveno podporo otroku je dobro poskrbljeno, s celotno družino, ki se ji življenje popolnoma spremeni, pa se ne ukvarja nihče.


12.03.2015

Učinek placeba

Vsaka medicinska obravnava bolnika izpostavi ne le delovanju aktivnih ukrepov zdravljenja, temveč tudi psihosocialnemu kontekstu, ki lahko vpliva na izid obravnave. Ni vse torej le v tem, da bolnik prejme določeno učinkovino, temveč da se zaveda, da jo je prejel. Vplivu tega konteksta pravimo učinek placeba, ki je lahko pri nekaterih motnjah ali boleznih, kot so na primer motnje čustvovanja ali bolečina, preverjeno velik.


12.03.2015

Učinek placeba

Vsaka medicinska obravnava bolnika izpostavi ne le delovanju aktivnih ukrepov zdravljenja, temveč tudi psihosocialnemu kontekstu, ki lahko vpliva na izid obravnave. Ni vse torej le v tem, da bolnik prejme določeno učinkovino, temveč da se zaveda, da jo je prejel. Vplivu tega konteksta pravimo učinek placeba, ki je lahko pri nekaterih motnjah ali boleznih, kot so na primer motnje čustvovanja ali bolečina, preverjeno velik.


05.03.2015

Gluten v prehrani

Ali vse večje navdušenje nad brezglutensko, paleo in prehrano s čim manj ogljikovih hidratov tudi v praksi dokazuje, da je naša prehranska piramida, ki že desetletja temelji na žitaricah in škrobnih živilih, v resnici povsem napačna? Je izločitev glutenskih žit iz prehrane v resnici dobrodejna in telo razbremeni, ali mu na daljši rok povzroča škodo?


26.02.2015

Fibromialgija

Vzroki za bolezen niso popolnoma jasni, pot do diagnoze je zaradi raznolike simptomatike pogosto dolgotrajna. Nenehna utrujenost, mišične bolečine, motnje spomina so le nekatere od številnih težav, ki pestijo bolnike. Najpogosteje prizadene ženske med 20. in 50. letom starosti.


Stran 11 od 22
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov