Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Movember

19.11.2015

November je namenjen ozaveščanju o boleznih, ki prizadenejo predvsem moške. Četudi je rak prostate najpogostejši in najbolj smrten rak, zaradi njega letno umre kar 360 starejših moških, pa še zdaleč ni edini. V splošni moški populaciji predstavlja rak testisov 1 do 2 odstotka, v populaciji moških, starih od 20 do 40 let, pa je to najpogostejši rak.

Med moškimi, starimi od 20 do 40 let, je najpogostejši rak testisov

Pred desetimi leti se je v Avstraliji začelo mednarodno gibanje, imenovano Movember. Gibanje ima približno pet milijonov članov, ki se na začetku novembra obrijejo in si potem ves mesec puščajo brke. Zbrali so že približno 500 milijonov evrov in z njimi izpeljali 800 projektov, med drugim znanstvene raziskave o boleznih moške populacije.

Med najpogostejšimi urološkimi težavami, ki prizadenejo moške, so rak, kamni na ledvicah, težavno uriniranje, motnje erekcije in težave s prostato.

Na sam vrh se uvršča rak prostate, ta je najpogostejši in tudi najbolj smrten. Zaradi njega v naši državi vsako leto zboli kar 1300 moških, umre jih 360, lahko bi celo rekli en na dan: “Preveč Slovencev umre za rakom prostate povsem po nepotrebnem, saj so poznani vsi načini in poti za odkrivanje tega obolenja v začetni fazi in še v fazah, ko ga je še mogoče zdraviti in ozdraviti,” razlaga Franc Hočevar, predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije.

Ta naj bi v večini primerov prizadel moške po 50. letu, saj prav takrat ti najbolj skrbijo za družino in veliko delajo, na zdravje pa pozabijo. Z aktivnim iskanjem pa ga vse pogosteje ugotovijo tudi pri mlajših moških, razlaga urolog UKC Ljubljana Borut Gubina.

Zdravljenje raka prostate je odvisno od stadija oziroma razširjenosti raka, od njegove histološke oblike pri biopsiji ter od starosti in splošnega stanja bolnika. Več kot polovico bolnikov torej operirajo, 13 odstotkov jih obsevajo, 35 odstotkov bolnikov pa se zdravi z zdravili.

Rak prostate operirajo na dva načina, s klasično in robotsko operacijo. Četudi sta z onkološkega vidika primerljivi, pa je pri klasični rehabilitacija bistveno krajša in lažja.

Rak prostate še zdaleč ni edini urološki rak, ki prizadene moške. Mednje spadajo še rak na sečnem mehurju, ledvicah in testisih. Zaradi raka na mehurju v Sloveniji na leto umre 180 ljudi, zaradi raka ledvic 150 ljudi. Prav toliko jih na leto zboli za rakom testisov, kljub dobremu zdravljenju pa jih umre šest na leto. Ta rak je pri 36 letih močno ponagajal tudi Miru: “Pod tušem sem začutil, da je modo bolj trdo. Takoj sem odšel k urologu. Prej o bolezni nisem vedel skoraj nič.”

“Rak testisov izjemno hitro raste, volumensko se lahko podvoji v mesecu dni. Zato je takoj treba obiskati osebnega zdravnika in urologa.” – asist. Simon Hawlina 

Miro se danes počuti odlično in nima posledic. Čim prej je rak odkrit in zdravljen, tem manj je verjetno, da bodo nastale te neželene posledice.

V splošni moški populaciji rak mod prizadene od 1 do 2 odstotka moških. V populaciji moških, starih od 20 do 40 let, pa je to najpogostejši rak.

Slovenija je po številu urologov na prebivalca na predzadnjem mestu v Uniji: imamo namreč malce več kot 50 urologov specialistov, za povprečje Unije pa bi jih po besedah urologa Jureta Bizjaka potrebovali vsaj še sto.

Četudi je prav november mesec, ki ozavešča o resnosti bolezni moške populacije, pa se je treba zavedati pomembnosti vsakomesečnega samopregledovanja. Kot je povedal Hočevar, v začetni fazi bolezni velikokrat nič ne boli, moški pa tako nima signala, da je kaj narobe. A je lahko.

In brki? Ti že nekaj časa niso le del movembrskega gibanja, temveč so tudi hispterska modna muha, ki se ženskam zdi privlačna, moški pa ji z veseljem sledijo vse leto. Moda z brki naj torej ne bo samo modna muha, ampak resna in redna skrb za moda.


Ambulanta 202

428 epizod


Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.

Movember

19.11.2015

November je namenjen ozaveščanju o boleznih, ki prizadenejo predvsem moške. Četudi je rak prostate najpogostejši in najbolj smrten rak, zaradi njega letno umre kar 360 starejših moških, pa še zdaleč ni edini. V splošni moški populaciji predstavlja rak testisov 1 do 2 odstotka, v populaciji moških, starih od 20 do 40 let, pa je to najpogostejši rak.

Med moškimi, starimi od 20 do 40 let, je najpogostejši rak testisov

Pred desetimi leti se je v Avstraliji začelo mednarodno gibanje, imenovano Movember. Gibanje ima približno pet milijonov članov, ki se na začetku novembra obrijejo in si potem ves mesec puščajo brke. Zbrali so že približno 500 milijonov evrov in z njimi izpeljali 800 projektov, med drugim znanstvene raziskave o boleznih moške populacije.

Med najpogostejšimi urološkimi težavami, ki prizadenejo moške, so rak, kamni na ledvicah, težavno uriniranje, motnje erekcije in težave s prostato.

Na sam vrh se uvršča rak prostate, ta je najpogostejši in tudi najbolj smrten. Zaradi njega v naši državi vsako leto zboli kar 1300 moških, umre jih 360, lahko bi celo rekli en na dan: “Preveč Slovencev umre za rakom prostate povsem po nepotrebnem, saj so poznani vsi načini in poti za odkrivanje tega obolenja v začetni fazi in še v fazah, ko ga je še mogoče zdraviti in ozdraviti,” razlaga Franc Hočevar, predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije.

Ta naj bi v večini primerov prizadel moške po 50. letu, saj prav takrat ti najbolj skrbijo za družino in veliko delajo, na zdravje pa pozabijo. Z aktivnim iskanjem pa ga vse pogosteje ugotovijo tudi pri mlajših moških, razlaga urolog UKC Ljubljana Borut Gubina.

Zdravljenje raka prostate je odvisno od stadija oziroma razširjenosti raka, od njegove histološke oblike pri biopsiji ter od starosti in splošnega stanja bolnika. Več kot polovico bolnikov torej operirajo, 13 odstotkov jih obsevajo, 35 odstotkov bolnikov pa se zdravi z zdravili.

Rak prostate operirajo na dva načina, s klasično in robotsko operacijo. Četudi sta z onkološkega vidika primerljivi, pa je pri klasični rehabilitacija bistveno krajša in lažja.

Rak prostate še zdaleč ni edini urološki rak, ki prizadene moške. Mednje spadajo še rak na sečnem mehurju, ledvicah in testisih. Zaradi raka na mehurju v Sloveniji na leto umre 180 ljudi, zaradi raka ledvic 150 ljudi. Prav toliko jih na leto zboli za rakom testisov, kljub dobremu zdravljenju pa jih umre šest na leto. Ta rak je pri 36 letih močno ponagajal tudi Miru: “Pod tušem sem začutil, da je modo bolj trdo. Takoj sem odšel k urologu. Prej o bolezni nisem vedel skoraj nič.”

“Rak testisov izjemno hitro raste, volumensko se lahko podvoji v mesecu dni. Zato je takoj treba obiskati osebnega zdravnika in urologa.” – asist. Simon Hawlina 

Miro se danes počuti odlično in nima posledic. Čim prej je rak odkrit in zdravljen, tem manj je verjetno, da bodo nastale te neželene posledice.

V splošni moški populaciji rak mod prizadene od 1 do 2 odstotka moških. V populaciji moških, starih od 20 do 40 let, pa je to najpogostejši rak.

Slovenija je po številu urologov na prebivalca na predzadnjem mestu v Uniji: imamo namreč malce več kot 50 urologov specialistov, za povprečje Unije pa bi jih po besedah urologa Jureta Bizjaka potrebovali vsaj še sto.

Četudi je prav november mesec, ki ozavešča o resnosti bolezni moške populacije, pa se je treba zavedati pomembnosti vsakomesečnega samopregledovanja. Kot je povedal Hočevar, v začetni fazi bolezni velikokrat nič ne boli, moški pa tako nima signala, da je kaj narobe. A je lahko.

In brki? Ti že nekaj časa niso le del movembrskega gibanja, temveč so tudi hispterska modna muha, ki se ženskam zdi privlačna, moški pa ji z veseljem sledijo vse leto. Moda z brki naj torej ne bo samo modna muha, ampak resna in redna skrb za moda.


15.05.2014

Vadba za starejše

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


08.05.2014

Zakaj se redimo?

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


24.04.2014

Radiološka diagnostika

Koliko bolje lahko dogajanje v telesu prikaže snemanje s CT-jem oziroma z računalniško tomografijo, kot ga zmore rentgensko slikanje? Kdaj je najboljša izbira ultrazvok ? So pregledi z magnetno resonanco redkejši od drugih le zaradi varčevanja?


17.04.2014

Obkroženimi smo s strupenimi rastlinami

Zdravju škodljive in strupene rastline najdemo tako v naravi kot tudi v parkih, na naših vrtovih in v stanovanjih. Precej pogoste so zastrupitve otrok s plodovi strupenih rastlin, zlasti nevarna so semena tise; najstniki in mladi odrasli se pri nas najpogosteje zastrupijo s halucinogenimi rastlinami, predvsem navadnim kristavcem. V javnosti pa zadnja leta odmevajo tudi opozorila v zvezi z nabiranjem čemaža, ki ga lahko zamenjamo za izjemno nevarni jesenski podlesek.


10.04.2014

Bariatrične operacije

"Nisem mogla verjeti! Da lahko po dvainštiridesetih letih prvič v življenju rečem, da nisem lačna!" je 46-letna Majda še vedno navdušena nad operativnim posegom, ki ji je pred poldrugim letom najbrž rešil življenje. Vse življenje je bila debela, a ko se je prekomerne teže nabralo za več kot 160 kilogramov in je indeks telesne mase presegel številko 70, ko ni več mogla niti po stopnicah niti sama obuti nogavic, je vedela, da ne bo šlo naprej.


03.04.2014

Avtizem: stiska in stigma

Čeprav naj bi imel kakšno izmed motenj avtističnega spektra že eden od stotih zdaj rojenih otrok in neugotovljeno število odraslih, o motnji širša javnost ve vemo zelo malo. Avtizem ni duševna motnja, lahko pa je avtizmu taka motnja pridružena. Čeprav je spekter avtističnih motenj res izjemno raznolik, pomembna pa je tudi stopnja prizadetosti, je nekaj značilnosti, ki so lastne mnogim osebam z avtizmom: nevzpostavljanje očesnega kontakta in težave v komunikaciji z drugimi osebami, bodisi, da stika ne zna navezati ali da je preveč vsiljiv, sta med prepoznavnejšimi znaki. Radi imajo predvidljive situacije in rutino, presenečenja lahko izzovejo tudi zelo burne in nepredvidene reakcije, praviloma imajo malo prijateljev ali le enega, ne marajo hrupnih okolij in gneče, velikokrat jih zanimajo predvsem tehnične stvari, nekateri jim posvetijo ves svoj čas.


27.03.2014

Tapkanje po metodi EFT

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


27.03.2014

Tapkanje po metodi EFT

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


20.03.2014

Dan žil

Periferna arterijska bolezen, ki ji pravijo tudi bolezen gledanja izložb, saj bolniki zaradi bolečin v nogah s težavo brez počitka prehodijo več kot 200 metrov, je pogosto spregledana bolezen, čeprav je so-kriva za približno 3000 smrti in okoli 200 amputacij okončin letno. Zato bo prav nanjo opozoril današnji prvi »Dan žil«, na katerem bo na 18 informativnih stojnicah v večjih slovenskih krajih, z meritvami in nasveti strokovnjakov mogoče izvedeti več o tej bolezni. Na znake, zelo preprosto diagnostiko, pa tudi možnosti preprečevanja in zdravljenja pa bomo opozorili tudi v tokratni Ambulanti 202.


13.03.2014

Bolezni možganov

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


06.03.2014

Ne le bitka z rakom, tudi s sistemom in razmerami

Ob tednu boja proti raku društva bolnikov opozarjajo tudi na to, da se razmere za že obolele zadnja leta slabšajo.


27.02.2014

Luskavica

Luskavica ali psoriaza, kronična vnetna bolezen z značilnimi kožnimi žarišči. V Sloveniji zanjo oboleva okoli 35.000 ljudi. Zaenkrat zagotovo vemo le, da je dedna bolezen in ni nalezljiva. Pravega vzroka za njen nastanek pa še ne poznamo, po najnovejših raziskavah naj bi bila posledica motnje imunskega sistema. Kako luskavica vpliva na kakovost življenja obolelih, kako se naučiti živeti z njo, zakaj je dobro, da se psoriatiki med seboj družijo in o bolezni pogovarjajo, je pojasnila Marija Ažman, predsednica obalne podružnice Društva psoriatikov Slovenije.


13.02.2014

Stigmatiziranje epileptičnih bolnikov

Epilepsija ostaja ena najbolj stigmatiziranih bolezni moderne družbe. Že z udomačenima imenoma kot sta božjast in padavica, Slovenci nismo imeli sreče, saj pri epilepsiji največkrat ne bog ne padanje nimata kaj dosti opraviti. Kakšne so vsakdanje preizkušnje epileptikov in kako jim zdravniki dandanes lajšajo življenje s to boleznijo?


06.02.2014

Zdravju škodljive plesni? Kako delujejo na telo in kako se jim čim bolj izogniti - pulmologinja in alergologinja prof. dr. Ema Mušič

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


06.02.2014

Zdravju škodljive plesni?

Med več kot 250.000 različnimi vrstami plesni le nekatere lahko ogrožajo človekovo zdravje, a tiste, ki to počno, povzročajo raznolike akutne, pa tudi trdovratne kronične bolezni. O težavah, ki jih povzročajo in nekaterih ukrepih, kako zmanjšati njihov vpliv bo v ambulanti 202 svetovala pulmologinja in alergologinja prof.dr. Ema Mušič.


30.01.2014

Teorija in praksa zdravljenja v tujini

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


23.01.2014

Andrologija

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


16.01.2014

Varuhinja bolnikovih pravic Duša Hlade Zore

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


09.01.2014

Poškodbe glave

Čeprav se včasih zgodi na videz manjša nezgoda, padec ali poškodba pri športu, ima lahko poškodba glave tudi zelo resne posledice. Kakšni so znaki resnejših poškodb, koliko časa po poškodbi moramo biti pozorni nanje, kako nevaren je pretres možganov in katerih znakov ne smemo spregledati pri poškodbah glave pri otrocih? Pojasnjuje Simon Herman s Kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike UKC v Ljubljani.


02.01.2014

Napačna raba antibiotikov; Telesna temperatura

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


Stran 14 od 22
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov