Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ambulanta 202: Srčno popuščanje

29.09.2016

Gosta v oddaji sta bolnik Roman Zrim in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije mag. Matija Cevc iz Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana.

Predvsem po prebolelih virozah, ob preintenzivni vadbi in v nosečnosti lahko usodno tudi za mlade

“Sploh nisem vedel, da ta bolezen obstaja!” o svojem srčnem popuščanju pravi Roman Zrim, ki  s to boleznijo živi dobro leto. Prej ni imel prav nikakršnih zdravstvenih težav, več kot 30 let sploh ni bil pri zdravniku, zato so ga nenadna znamenja bolezni močno presenetila. “Vse bolj utrujen sem bil, čeprav sem veliko počival, bil sem zasopel, slabo sem spal, zelo težko hodil, strah me je bilo hoditi po cesti. Devet stopnic, ki jih imamo v stanovanju, je postalo prevelik zalogaj – nekoč sem na vrhu zaradi napora omedlel!” Vendar zdravnik njegovih  težav sprva sploh ni jemal resno. “Naj malo več počivam, mi je svetoval. A vse, kar sem počel, je bilo v bistvu le še počivanje, pa je bilo vedno slabše. Zato sem odločno zahteval, da ukrepajo.” 

Stres je res pomemben dejavnik

Potem so se stvari  zavrtele veliko hitreje. Že s prvega pregleda v bolnišnici ga sploh več niso spustili domov. Položaj je bil zelo težaven, a jim ga je z intenzivnim zdravljenjem z zdravili in posebno rehabilitacijo uspelo močno izboljšati. “Vem, da ne bom nikoli več mogel delati tako kot prej, vendar mi je veliko bolje. Redno hodim na posebno rehabilitacijo, skrbno si zapisujem tlak, krvni sladkor in težo, imam dieto, podobno kot sladkorni bolniki, vzamem deset tablet na dan in zelo pazim, da imam pri obrokih in tudi sicer v vsakdanjiku red. Prepričan sem namreč, da je k moji bolezni pripomoglo prav neurejeno življenje: veliko dela, neredna prehrana, veliko stresa. Predvsem stres res močno vpliva na srce,” je prepričan Roman Zrim.

“Zato vsem svetujem, da živijo zdravo in pazijo na srce. Predvsem pa naj ob znakih, kakršne sem opisal, zahtevajo podroben pregled, tudi pri kardiologu!”

Pešanje moči po preboleli virozi je znak za alarm

Bolnikov s srčnim popuščanjem je po ocenah strokovnjakov pri nas kakšnih 30.000, vendar še zdaleč nimajo vsi diagnoze – predvsem zato, ker sploh ne poiščejo zdravniške pomoči za svoje težave. Starejši zato, ker pešanje moči zmotno pripisujejo staranju ali drugim boleznim, mladi pa, ker na vpliv kakšne druge bolezni na srce sploh ne pomislijo, opozarja  mag. Matija Cevc z oddelka za žilne bolezni  UKC Ljubljana in  predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. “Vzrokov je zares veliko, od slabo uravnavanega krvnega tlaka do prebolelih viroz. Zlasti po virozi je pozornost nujna: če kdo po njej na primer komaj zmore peš v prvo nadstropje, prej pa je brez težav prišel v tretje, je jasno, da se je nekaj zgodilo in je treba poiskati vzrok. Pogosto je ta vzrok prav srčno popuščanje.”

Stiskamo to srce, dokler ga dokončno ne stisnemo

“K bolezni sicer lahko pripomore tudi dednost, a je le redko vzrok zanjo. Najpogosteje je vzrok nezdravo življenje. ,Stiskamo’ to srce, dokler ga dokončno ne stisnemo in se začne srčno popuščanje,” je jasen Cevc. Telesna nedejavnost  in nepravilna prehrana, pa seveda kajenje in druge razvade lahko proces silovito pospešijo. Vendar pa lahko škodita tudi prevelik napor in preveč intenzivna športna dejavnost. “Vsako pretiravanje je škodljivo. Značilen primer so vrhunski športniki, ki so praviloma poškodovani. To zagotovo ni zdravo in se kaže tudi na srcu!”

Usodno prizadevanje za mišično maso

“Velika težava so tudi sodobne smernice, hlepenje po čim večji mišični masi, predvsem med mladimi fanti. Za večjo mišično maso so pripravljeni narediti in pojesti marsikaj. Spomnim se 24-letnega fanta, ki je bil nenehno v fitnesu in je za pridobitev mišične mase užival steroide. Ko so ga pripeljali k nam, ga je tako dušilo, da se še premakniti ni mogel. Žal ni preživel.” 

Poleg vsega naštetega je, resda redko, srčno popuščanje lahko tudi posledica nosečnosti, ki pa se ob pravočasnem diagnosticiranju po porodu pogosto zelo lepo popravi. A tudi tu je preživetje odvisno od tega, kako hitro se začne zdravljenje. “Bolezen diagnosticiramo tako s kliničnimi znaki kot s preiskavami, na primer s posebno ultrazvočno preiskavo srca. Šele potem jo lahko zagotovo potrdimo.”

Pri številnih najpogostejših rakavih obolenjih so možnosti za preživetje večje

Kadar je vzrok bolezni okužba in gre za sicer zdrave ljudi, je ob pravočasnem zdravljenju mogoče doseči res lepe uspehe in  si srce zelo opomore. Pri starejših, predvsem tistih s številnimi pridruženimi boleznimi, pa zdravljenje pogosto ni preveč uspešno. “Smrtnost je velika, v prvih petih letih približno polovica pacientov umre. Pri tistih, ki so že bili hospitalizirani, pa tak odstotek dosežemo že v letu dni … Celo pri številnih najpogostejših vrstah rakavih obolenj so možnosti za preživetje večje. Pa vendar ljudje o srčnem popuščanju zelo malo vedo.”

Presaditev srca in zdravljenje z matičnimi celicami primerna le za manjše število bolnikov

Z zdravili in terapijami je bolezen v večini primerov mogoče vsaj delno ustavljati, skrajni ukrep, ki pa je primeren le za manjše število bolnikov, pa je presaditev srca. Opravijo jih povprečno 30 na leto. Novo upanje daje metoda  uporabe matičnih celic, ki je tudi plod slovenskega znanja in jo, tako kot presaditev srca, opravljajo v Ljubljanskem kliničnem centru. Bolniki, ki za ta posega niso primerni ali je njihova bolezen že preveč napredovala, pa z boleznijo nekako morajo shajati.

Bolezen je zelo obremenjujoča za bolnika in za svojce

Pri poznih fazah je to veliko breme tako za bolnika kot za svojce. “Takrat so ti ljudje hudi reveži, nenehno jih duši, spijo napol sede, na stolih, saj imajo občutek, da se bodo zadušili. Poskušajte si na obraz pritisniti blazino in dihati skoznjo – tako boste najlaže razumeli, kako se počutijo. In z leti ta ,blazina’  bolj in bolj pritiska. Ljudje so vse bolj onemogli, imajo otekle noge, končajo v posteljah, pogosto s preležaninami in popolnoma odvisni od drugih. Zato je bolezen silno naporna tudi za svojce in številni takih bolnikov ne morejo negovati doma.”

Zato mag. Matija Cevc opozarja, naj ljudje, ki  nenadoma čutijo vse večjo oslabelost, še posebno po prebolelih drugih boleznih, nikar ne odlašajo z obiskom zdravnika in zahtevajo temeljito obravnavo.

Slovenija med redkimi državami s klubom bolnikov

Čeprav ima srčno popuščanje več sto tisoč Evropejcev, pa imajo le redke države društva oz. klube bolnikov in svojcev, ki si  dajejo medsebojno pomoč in podporo.

Pri nas tak klub deluje od pomladi. Pripravljajo predavanja in nasvete ter prirejajo vadbo t. i. hodečega nogometa, ki pritegne k igri tiste, ki običajne vadbe ne zmorejo več. Prijave za naslednje »Dneve hodečega nogometa«  bodo do 10. oktobra zbirali na spletni strani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, na kateri najdete tudi več informacij o omenjenem klubu.


Ambulanta 202

428 epizod


Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.

Ambulanta 202: Srčno popuščanje

29.09.2016

Gosta v oddaji sta bolnik Roman Zrim in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije mag. Matija Cevc iz Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana.

Predvsem po prebolelih virozah, ob preintenzivni vadbi in v nosečnosti lahko usodno tudi za mlade

“Sploh nisem vedel, da ta bolezen obstaja!” o svojem srčnem popuščanju pravi Roman Zrim, ki  s to boleznijo živi dobro leto. Prej ni imel prav nikakršnih zdravstvenih težav, več kot 30 let sploh ni bil pri zdravniku, zato so ga nenadna znamenja bolezni močno presenetila. “Vse bolj utrujen sem bil, čeprav sem veliko počival, bil sem zasopel, slabo sem spal, zelo težko hodil, strah me je bilo hoditi po cesti. Devet stopnic, ki jih imamo v stanovanju, je postalo prevelik zalogaj – nekoč sem na vrhu zaradi napora omedlel!” Vendar zdravnik njegovih  težav sprva sploh ni jemal resno. “Naj malo več počivam, mi je svetoval. A vse, kar sem počel, je bilo v bistvu le še počivanje, pa je bilo vedno slabše. Zato sem odločno zahteval, da ukrepajo.” 

Stres je res pomemben dejavnik

Potem so se stvari  zavrtele veliko hitreje. Že s prvega pregleda v bolnišnici ga sploh več niso spustili domov. Položaj je bil zelo težaven, a jim ga je z intenzivnim zdravljenjem z zdravili in posebno rehabilitacijo uspelo močno izboljšati. “Vem, da ne bom nikoli več mogel delati tako kot prej, vendar mi je veliko bolje. Redno hodim na posebno rehabilitacijo, skrbno si zapisujem tlak, krvni sladkor in težo, imam dieto, podobno kot sladkorni bolniki, vzamem deset tablet na dan in zelo pazim, da imam pri obrokih in tudi sicer v vsakdanjiku red. Prepričan sem namreč, da je k moji bolezni pripomoglo prav neurejeno življenje: veliko dela, neredna prehrana, veliko stresa. Predvsem stres res močno vpliva na srce,” je prepričan Roman Zrim.

“Zato vsem svetujem, da živijo zdravo in pazijo na srce. Predvsem pa naj ob znakih, kakršne sem opisal, zahtevajo podroben pregled, tudi pri kardiologu!”

Pešanje moči po preboleli virozi je znak za alarm

Bolnikov s srčnim popuščanjem je po ocenah strokovnjakov pri nas kakšnih 30.000, vendar še zdaleč nimajo vsi diagnoze – predvsem zato, ker sploh ne poiščejo zdravniške pomoči za svoje težave. Starejši zato, ker pešanje moči zmotno pripisujejo staranju ali drugim boleznim, mladi pa, ker na vpliv kakšne druge bolezni na srce sploh ne pomislijo, opozarja  mag. Matija Cevc z oddelka za žilne bolezni  UKC Ljubljana in  predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. “Vzrokov je zares veliko, od slabo uravnavanega krvnega tlaka do prebolelih viroz. Zlasti po virozi je pozornost nujna: če kdo po njej na primer komaj zmore peš v prvo nadstropje, prej pa je brez težav prišel v tretje, je jasno, da se je nekaj zgodilo in je treba poiskati vzrok. Pogosto je ta vzrok prav srčno popuščanje.”

Stiskamo to srce, dokler ga dokončno ne stisnemo

“K bolezni sicer lahko pripomore tudi dednost, a je le redko vzrok zanjo. Najpogosteje je vzrok nezdravo življenje. ,Stiskamo’ to srce, dokler ga dokončno ne stisnemo in se začne srčno popuščanje,” je jasen Cevc. Telesna nedejavnost  in nepravilna prehrana, pa seveda kajenje in druge razvade lahko proces silovito pospešijo. Vendar pa lahko škodita tudi prevelik napor in preveč intenzivna športna dejavnost. “Vsako pretiravanje je škodljivo. Značilen primer so vrhunski športniki, ki so praviloma poškodovani. To zagotovo ni zdravo in se kaže tudi na srcu!”

Usodno prizadevanje za mišično maso

“Velika težava so tudi sodobne smernice, hlepenje po čim večji mišični masi, predvsem med mladimi fanti. Za večjo mišično maso so pripravljeni narediti in pojesti marsikaj. Spomnim se 24-letnega fanta, ki je bil nenehno v fitnesu in je za pridobitev mišične mase užival steroide. Ko so ga pripeljali k nam, ga je tako dušilo, da se še premakniti ni mogel. Žal ni preživel.” 

Poleg vsega naštetega je, resda redko, srčno popuščanje lahko tudi posledica nosečnosti, ki pa se ob pravočasnem diagnosticiranju po porodu pogosto zelo lepo popravi. A tudi tu je preživetje odvisno od tega, kako hitro se začne zdravljenje. “Bolezen diagnosticiramo tako s kliničnimi znaki kot s preiskavami, na primer s posebno ultrazvočno preiskavo srca. Šele potem jo lahko zagotovo potrdimo.”

Pri številnih najpogostejših rakavih obolenjih so možnosti za preživetje večje

Kadar je vzrok bolezni okužba in gre za sicer zdrave ljudi, je ob pravočasnem zdravljenju mogoče doseči res lepe uspehe in  si srce zelo opomore. Pri starejših, predvsem tistih s številnimi pridruženimi boleznimi, pa zdravljenje pogosto ni preveč uspešno. “Smrtnost je velika, v prvih petih letih približno polovica pacientov umre. Pri tistih, ki so že bili hospitalizirani, pa tak odstotek dosežemo že v letu dni … Celo pri številnih najpogostejših vrstah rakavih obolenj so možnosti za preživetje večje. Pa vendar ljudje o srčnem popuščanju zelo malo vedo.”

Presaditev srca in zdravljenje z matičnimi celicami primerna le za manjše število bolnikov

Z zdravili in terapijami je bolezen v večini primerov mogoče vsaj delno ustavljati, skrajni ukrep, ki pa je primeren le za manjše število bolnikov, pa je presaditev srca. Opravijo jih povprečno 30 na leto. Novo upanje daje metoda  uporabe matičnih celic, ki je tudi plod slovenskega znanja in jo, tako kot presaditev srca, opravljajo v Ljubljanskem kliničnem centru. Bolniki, ki za ta posega niso primerni ali je njihova bolezen že preveč napredovala, pa z boleznijo nekako morajo shajati.

Bolezen je zelo obremenjujoča za bolnika in za svojce

Pri poznih fazah je to veliko breme tako za bolnika kot za svojce. “Takrat so ti ljudje hudi reveži, nenehno jih duši, spijo napol sede, na stolih, saj imajo občutek, da se bodo zadušili. Poskušajte si na obraz pritisniti blazino in dihati skoznjo – tako boste najlaže razumeli, kako se počutijo. In z leti ta ,blazina’  bolj in bolj pritiska. Ljudje so vse bolj onemogli, imajo otekle noge, končajo v posteljah, pogosto s preležaninami in popolnoma odvisni od drugih. Zato je bolezen silno naporna tudi za svojce in številni takih bolnikov ne morejo negovati doma.”

Zato mag. Matija Cevc opozarja, naj ljudje, ki  nenadoma čutijo vse večjo oslabelost, še posebno po prebolelih drugih boleznih, nikar ne odlašajo z obiskom zdravnika in zahtevajo temeljito obravnavo.

Slovenija med redkimi državami s klubom bolnikov

Čeprav ima srčno popuščanje več sto tisoč Evropejcev, pa imajo le redke države društva oz. klube bolnikov in svojcev, ki si  dajejo medsebojno pomoč in podporo.

Pri nas tak klub deluje od pomladi. Pripravljajo predavanja in nasvete ter prirejajo vadbo t. i. hodečega nogometa, ki pritegne k igri tiste, ki običajne vadbe ne zmorejo več. Prijave za naslednje »Dneve hodečega nogometa«  bodo do 10. oktobra zbirali na spletni strani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, na kateri najdete tudi več informacij o omenjenem klubu.


18.09.2014

Levkemija - čedalje bolj le kronična bolezen

Krvni raki so le ena od vrste rakavih obolenj, na katere opozarjajo tudi posamezni t.i. mednarodni dnevi. Ta teden smo že obeležili svetovni dan limfoma, v ponedeljek bo tak dan še posebej opozarjal na kronično mieloično levkemijo KML, eno od vrst krvnega raka.


11.09.2014

Samomor

Samomor, tudi stigma?


04.09.2014

Vrhunski šport kot obšolska dejavnost

V teh dneh starši svojim otrokom polnijo urnike tudi z obšolskimi dejavnostmi in mnogi želijo mednje vključili tudi šport. Toda ponudbe splošne vadbe skorajda ni več, izbira je vse bolj specializirana, starši in trenerji pa vse bolj usmerjeni v čim prejšnjo dosego dobrih ali kar vrhunskih rezultatov. Prinaša zelo zgodnje odkrivanje športnih talentov prednosti in boljše možnosti za vrhunske rezultate? Kolikšna je verjetnost za poškodbe in kakšne pasti se še skrivajo v prezgodnji izbiri enega samega športa ter preveliki vnemi v doseganju vrhunskih rezultatov, opozarjamo v tokratni Ambulanti 202.


28.08.2014

ALS

Svetovni splet je od sredine julija poln akcij polivanja z ledeno mrzlo vodo, ob čemer huda bolezen, ki ji je izziv namenjen, bolj ali manj ostaja uganka. Amiotrofična lateralna skleroza ali krajše ALS vpliva na usihanje mišic in povzroča hudo obliko hromosti, bolnikom pa po diagnozi v povprečju preostanejo le tri leta življenja.


21.08.2014

Neplodnost

Tokrat zgodba o neplodnosti – težavi, ki jo ima vsak šesti par, a o kateri spregovorijo redki. Zgodbo Katje in Jureta predstavljamo v tokratni Ambulanti 202.


14.08.2014

Življenje po možganski kapi

Jan Šilec je študent, od malih nog je igral košarko, v minulih letih pa ga je zasvojilo zlasti petje v a capella skupinah. Svoje življenje, se rad pošali, zdaj deli na dve obdobji: PMK in PMK – pred možgansko kapjo in po možganski kapi. “Pozabim, dokler se ne vstanem iz postelje, ker se pač ne morem normalno vstati,« opisuje Jan, ki pred možgansko kapjo, ki ga je presenetila pri 24. letih, nikoli ni imel zdravstvenih težav: »Nikoli v življenju me ni bolela niti glava.”


07.08.2014

Kardiomiopatija

Miha je bil vrhunski veslač, udeleženec treh olimpijskih iger, ko je nenadoma moral končati svojo športno pot, saj je zaradi intenzivnih treningov srčna mišica imela povsem bolezensko sliko. Miha Pirih zato po svoji izkušnji s kardiomiopatijo opozarja, da vrhunski šport včasih zahteva res visok davek.


31.07.2014

Aljaževa zgodba: spondiloartritis

Vrsto let, ko so ga boleli sklepi, predvsem pa hrbtenica, danes 21-letni Aljaž, ni vedel, da je pravzaprav revma tista, ki mu povzroča vse hujše težave.


24.07.2014

Simon Šerbinek o življenju po nesreči

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


17.07.2014

Multipla skleroza - bolezen tisočerih obrazov

“Moja babica je drugačna” je drobna slikanica, ki sta jo skupaj ustvarili babica Slavica Jaušovec in njena takrat šestletna vnukinja Lena. Napisana je tudi zato, da bi Lena in njeni vrstniki lažje razumela babičino bolezen – multiplo sklerozo.


10.07.2014

Moje življenje po raku

Kako se spopasti z diagnozo rak, kakšna čustva so prisotna ob premagovanju takšne bolezni in kako se spremeni življenje po ozdravitvi, nam bo zaupal 27-letni absolvent arhitekture Staš Mitrovič, ki je pred dvema letoma premagal raka na debelem črevesu


03.07.2014

Živeti z bipolarno motnjo

Mariborčanka Marija Požlep že 20 let živi z bipolarno motnjo. Življenje, zaznamovano z boleznijo je polno vzponov in padcev, pa tudi strahu, nerazumevanja bolezni in stigme, ki jo posledice take bolezni prinašajo. Tudi zato, da bi ljudje to bolezen bolje razumeli in lažje sprejemali, bo o njej spregovorila v Ambulanti 202.


26.06.2014

Kaj bi možgani morali vedeti o možganih?

Medtem ko nas zdajle berete oziroma poslušate, razumete in zraven počnete še kaj čisto tretjega, vaši možgani delujejo s polno paro. Aktivni so tudi tedaj, kadar mislite, da ne mislite na nič. Ta nenavadni organ, ki je v zgodovini dolgo veljal za tabu, je še danes velika uganka. Gradi ga približno 100 milijard živčnih celic, med njimi pa je nepredstavljivo veliko povezav.S čim vse presenečajo možgani, kaj bi možgani morali vedeti o možganih in s kakšnimi projekti se trenutno ukvarjajo nekateri vrhunski nevroznanstveniki, raziskujemo v tokratni Ambulanti 202.


26.06.2014

Kaj bi možgani morali vedeti o možganih?

Medtem ko nas zdajle berete oziroma poslušate, razumete in zraven počnete še kaj čisto tretjega, vaši možgani delujejo s polno paro. Aktivni so tudi tedaj, kadar mislite, da ne mislite na nič. Ta nenavadni organ, ki je v zgodovini dolgo veljal za tabu, je še danes velika uganka. Gradi ga približno 100 milijard živčnih celic, med njimi pa je nepredstavljivo veliko povezav.S čim vse presenečajo možgani, kaj bi možgani morali vedeti o možganih in s kakšnimi projekti se trenutno ukvarjajo nekateri vrhunski nevroznanstveniki, raziskujemo v tokratni Ambulanti 202.


12.06.2014

Zdravi na dopust(u)

Skrbno načrtovanje dopusta, krajših ali daljših potovanj, lahko prepreči marsikatero zdravstveno nevšečnost. Na katere težave moramo biti pripravljeni, kako lahko preprečimo tveganja za okužbe, kaj je nepogrešljivo v potovalni lekarni, kakšni so preventivni zdravstveni ukrepi.


19.06.2014

Bigoreksija

Bigoreksija, ena izmed novejših vrst motenj hranjenja, kjer posamezniki pretiravajo s športom in načinom prehrane do te mere, da navkljub na videz zdravemu življenju sebi lahko povzročijo ogromno škodo.


19.06.2014

Bigoreksija

Bigoreksija, ena izmed novejših vrst motenj hranjenja, kjer posamezniki pretiravajo s športom in načinom prehrane do te mere, da navkljub na videz zdravemu življenju sebi lahko povzročijo ogromno škodo.


05.06.2014

Odstranjevanje tetovaž

Odstranjevanje tetovaž postaja ponekod po svetu že donosnejši posel kot samo tetoviranje. Čeprav je uspešnost odstranjevanja odvisna od številnih dejavnikov, so tudi najbolj uspešne in preizkušene metode pomankljive.


29.05.2014

Elektronska cigareta – res manj nezdrava?

Je elektronska cigareta res veliko manj škodljiva od tobačnega izvirnika, ali pa je le ena od še vedno škodljivih vzporednic kadilski razvadi?


22.05.2014

Bo amalgam kmalu preteklost?

“Izkušnje, ki jih imam v kliniki, kažejo, da praktično ni človeka brez plombe oziroma zalivke,” ocenjuje Sebastijan Perko, zobozdravnik, ki je na Institutu Jožefa Stefana doktoriral iz materialov, natančneje iz keramike. Ko ga povprašamo o povprečnem številu zalivk na osebo, se ustavi pri štirih, petih, a to je le subjektivna ocena, doda, pridobljena na približno 1000 pacientih.


Stran 13 od 22
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov