Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ambulanta 202: Srčno popuščanje

29.09.2016

Gosta v oddaji sta bolnik Roman Zrim in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije mag. Matija Cevc iz Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana.

Predvsem po prebolelih virozah, ob preintenzivni vadbi in v nosečnosti lahko usodno tudi za mlade

“Sploh nisem vedel, da ta bolezen obstaja!” o svojem srčnem popuščanju pravi Roman Zrim, ki  s to boleznijo živi dobro leto. Prej ni imel prav nikakršnih zdravstvenih težav, več kot 30 let sploh ni bil pri zdravniku, zato so ga nenadna znamenja bolezni močno presenetila. “Vse bolj utrujen sem bil, čeprav sem veliko počival, bil sem zasopel, slabo sem spal, zelo težko hodil, strah me je bilo hoditi po cesti. Devet stopnic, ki jih imamo v stanovanju, je postalo prevelik zalogaj – nekoč sem na vrhu zaradi napora omedlel!” Vendar zdravnik njegovih  težav sprva sploh ni jemal resno. “Naj malo več počivam, mi je svetoval. A vse, kar sem počel, je bilo v bistvu le še počivanje, pa je bilo vedno slabše. Zato sem odločno zahteval, da ukrepajo.” 

Stres je res pomemben dejavnik

Potem so se stvari  zavrtele veliko hitreje. Že s prvega pregleda v bolnišnici ga sploh več niso spustili domov. Položaj je bil zelo težaven, a jim ga je z intenzivnim zdravljenjem z zdravili in posebno rehabilitacijo uspelo močno izboljšati. “Vem, da ne bom nikoli več mogel delati tako kot prej, vendar mi je veliko bolje. Redno hodim na posebno rehabilitacijo, skrbno si zapisujem tlak, krvni sladkor in težo, imam dieto, podobno kot sladkorni bolniki, vzamem deset tablet na dan in zelo pazim, da imam pri obrokih in tudi sicer v vsakdanjiku red. Prepričan sem namreč, da je k moji bolezni pripomoglo prav neurejeno življenje: veliko dela, neredna prehrana, veliko stresa. Predvsem stres res močno vpliva na srce,” je prepričan Roman Zrim.

“Zato vsem svetujem, da živijo zdravo in pazijo na srce. Predvsem pa naj ob znakih, kakršne sem opisal, zahtevajo podroben pregled, tudi pri kardiologu!”

Pešanje moči po preboleli virozi je znak za alarm

Bolnikov s srčnim popuščanjem je po ocenah strokovnjakov pri nas kakšnih 30.000, vendar še zdaleč nimajo vsi diagnoze – predvsem zato, ker sploh ne poiščejo zdravniške pomoči za svoje težave. Starejši zato, ker pešanje moči zmotno pripisujejo staranju ali drugim boleznim, mladi pa, ker na vpliv kakšne druge bolezni na srce sploh ne pomislijo, opozarja  mag. Matija Cevc z oddelka za žilne bolezni  UKC Ljubljana in  predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. “Vzrokov je zares veliko, od slabo uravnavanega krvnega tlaka do prebolelih viroz. Zlasti po virozi je pozornost nujna: če kdo po njej na primer komaj zmore peš v prvo nadstropje, prej pa je brez težav prišel v tretje, je jasno, da se je nekaj zgodilo in je treba poiskati vzrok. Pogosto je ta vzrok prav srčno popuščanje.”

Stiskamo to srce, dokler ga dokončno ne stisnemo

“K bolezni sicer lahko pripomore tudi dednost, a je le redko vzrok zanjo. Najpogosteje je vzrok nezdravo življenje. ,Stiskamo’ to srce, dokler ga dokončno ne stisnemo in se začne srčno popuščanje,” je jasen Cevc. Telesna nedejavnost  in nepravilna prehrana, pa seveda kajenje in druge razvade lahko proces silovito pospešijo. Vendar pa lahko škodita tudi prevelik napor in preveč intenzivna športna dejavnost. “Vsako pretiravanje je škodljivo. Značilen primer so vrhunski športniki, ki so praviloma poškodovani. To zagotovo ni zdravo in se kaže tudi na srcu!”

Usodno prizadevanje za mišično maso

“Velika težava so tudi sodobne smernice, hlepenje po čim večji mišični masi, predvsem med mladimi fanti. Za večjo mišično maso so pripravljeni narediti in pojesti marsikaj. Spomnim se 24-letnega fanta, ki je bil nenehno v fitnesu in je za pridobitev mišične mase užival steroide. Ko so ga pripeljali k nam, ga je tako dušilo, da se še premakniti ni mogel. Žal ni preživel.” 

Poleg vsega naštetega je, resda redko, srčno popuščanje lahko tudi posledica nosečnosti, ki pa se ob pravočasnem diagnosticiranju po porodu pogosto zelo lepo popravi. A tudi tu je preživetje odvisno od tega, kako hitro se začne zdravljenje. “Bolezen diagnosticiramo tako s kliničnimi znaki kot s preiskavami, na primer s posebno ultrazvočno preiskavo srca. Šele potem jo lahko zagotovo potrdimo.”

Pri številnih najpogostejših rakavih obolenjih so možnosti za preživetje večje

Kadar je vzrok bolezni okužba in gre za sicer zdrave ljudi, je ob pravočasnem zdravljenju mogoče doseči res lepe uspehe in  si srce zelo opomore. Pri starejših, predvsem tistih s številnimi pridruženimi boleznimi, pa zdravljenje pogosto ni preveč uspešno. “Smrtnost je velika, v prvih petih letih približno polovica pacientov umre. Pri tistih, ki so že bili hospitalizirani, pa tak odstotek dosežemo že v letu dni … Celo pri številnih najpogostejših vrstah rakavih obolenj so možnosti za preživetje večje. Pa vendar ljudje o srčnem popuščanju zelo malo vedo.”

Presaditev srca in zdravljenje z matičnimi celicami primerna le za manjše število bolnikov

Z zdravili in terapijami je bolezen v večini primerov mogoče vsaj delno ustavljati, skrajni ukrep, ki pa je primeren le za manjše število bolnikov, pa je presaditev srca. Opravijo jih povprečno 30 na leto. Novo upanje daje metoda  uporabe matičnih celic, ki je tudi plod slovenskega znanja in jo, tako kot presaditev srca, opravljajo v Ljubljanskem kliničnem centru. Bolniki, ki za ta posega niso primerni ali je njihova bolezen že preveč napredovala, pa z boleznijo nekako morajo shajati.

Bolezen je zelo obremenjujoča za bolnika in za svojce

Pri poznih fazah je to veliko breme tako za bolnika kot za svojce. “Takrat so ti ljudje hudi reveži, nenehno jih duši, spijo napol sede, na stolih, saj imajo občutek, da se bodo zadušili. Poskušajte si na obraz pritisniti blazino in dihati skoznjo – tako boste najlaže razumeli, kako se počutijo. In z leti ta ,blazina’  bolj in bolj pritiska. Ljudje so vse bolj onemogli, imajo otekle noge, končajo v posteljah, pogosto s preležaninami in popolnoma odvisni od drugih. Zato je bolezen silno naporna tudi za svojce in številni takih bolnikov ne morejo negovati doma.”

Zato mag. Matija Cevc opozarja, naj ljudje, ki  nenadoma čutijo vse večjo oslabelost, še posebno po prebolelih drugih boleznih, nikar ne odlašajo z obiskom zdravnika in zahtevajo temeljito obravnavo.

Slovenija med redkimi državami s klubom bolnikov

Čeprav ima srčno popuščanje več sto tisoč Evropejcev, pa imajo le redke države društva oz. klube bolnikov in svojcev, ki si  dajejo medsebojno pomoč in podporo.

Pri nas tak klub deluje od pomladi. Pripravljajo predavanja in nasvete ter prirejajo vadbo t. i. hodečega nogometa, ki pritegne k igri tiste, ki običajne vadbe ne zmorejo več. Prijave za naslednje »Dneve hodečega nogometa«  bodo do 10. oktobra zbirali na spletni strani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, na kateri najdete tudi več informacij o omenjenem klubu.


Ambulanta 202

428 epizod


Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.

Ambulanta 202: Srčno popuščanje

29.09.2016

Gosta v oddaji sta bolnik Roman Zrim in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije mag. Matija Cevc iz Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana.

Predvsem po prebolelih virozah, ob preintenzivni vadbi in v nosečnosti lahko usodno tudi za mlade

“Sploh nisem vedel, da ta bolezen obstaja!” o svojem srčnem popuščanju pravi Roman Zrim, ki  s to boleznijo živi dobro leto. Prej ni imel prav nikakršnih zdravstvenih težav, več kot 30 let sploh ni bil pri zdravniku, zato so ga nenadna znamenja bolezni močno presenetila. “Vse bolj utrujen sem bil, čeprav sem veliko počival, bil sem zasopel, slabo sem spal, zelo težko hodil, strah me je bilo hoditi po cesti. Devet stopnic, ki jih imamo v stanovanju, je postalo prevelik zalogaj – nekoč sem na vrhu zaradi napora omedlel!” Vendar zdravnik njegovih  težav sprva sploh ni jemal resno. “Naj malo več počivam, mi je svetoval. A vse, kar sem počel, je bilo v bistvu le še počivanje, pa je bilo vedno slabše. Zato sem odločno zahteval, da ukrepajo.” 

Stres je res pomemben dejavnik

Potem so se stvari  zavrtele veliko hitreje. Že s prvega pregleda v bolnišnici ga sploh več niso spustili domov. Položaj je bil zelo težaven, a jim ga je z intenzivnim zdravljenjem z zdravili in posebno rehabilitacijo uspelo močno izboljšati. “Vem, da ne bom nikoli več mogel delati tako kot prej, vendar mi je veliko bolje. Redno hodim na posebno rehabilitacijo, skrbno si zapisujem tlak, krvni sladkor in težo, imam dieto, podobno kot sladkorni bolniki, vzamem deset tablet na dan in zelo pazim, da imam pri obrokih in tudi sicer v vsakdanjiku red. Prepričan sem namreč, da je k moji bolezni pripomoglo prav neurejeno življenje: veliko dela, neredna prehrana, veliko stresa. Predvsem stres res močno vpliva na srce,” je prepričan Roman Zrim.

“Zato vsem svetujem, da živijo zdravo in pazijo na srce. Predvsem pa naj ob znakih, kakršne sem opisal, zahtevajo podroben pregled, tudi pri kardiologu!”

Pešanje moči po preboleli virozi je znak za alarm

Bolnikov s srčnim popuščanjem je po ocenah strokovnjakov pri nas kakšnih 30.000, vendar še zdaleč nimajo vsi diagnoze – predvsem zato, ker sploh ne poiščejo zdravniške pomoči za svoje težave. Starejši zato, ker pešanje moči zmotno pripisujejo staranju ali drugim boleznim, mladi pa, ker na vpliv kakšne druge bolezni na srce sploh ne pomislijo, opozarja  mag. Matija Cevc z oddelka za žilne bolezni  UKC Ljubljana in  predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. “Vzrokov je zares veliko, od slabo uravnavanega krvnega tlaka do prebolelih viroz. Zlasti po virozi je pozornost nujna: če kdo po njej na primer komaj zmore peš v prvo nadstropje, prej pa je brez težav prišel v tretje, je jasno, da se je nekaj zgodilo in je treba poiskati vzrok. Pogosto je ta vzrok prav srčno popuščanje.”

Stiskamo to srce, dokler ga dokončno ne stisnemo

“K bolezni sicer lahko pripomore tudi dednost, a je le redko vzrok zanjo. Najpogosteje je vzrok nezdravo življenje. ,Stiskamo’ to srce, dokler ga dokončno ne stisnemo in se začne srčno popuščanje,” je jasen Cevc. Telesna nedejavnost  in nepravilna prehrana, pa seveda kajenje in druge razvade lahko proces silovito pospešijo. Vendar pa lahko škodita tudi prevelik napor in preveč intenzivna športna dejavnost. “Vsako pretiravanje je škodljivo. Značilen primer so vrhunski športniki, ki so praviloma poškodovani. To zagotovo ni zdravo in se kaže tudi na srcu!”

Usodno prizadevanje za mišično maso

“Velika težava so tudi sodobne smernice, hlepenje po čim večji mišični masi, predvsem med mladimi fanti. Za večjo mišično maso so pripravljeni narediti in pojesti marsikaj. Spomnim se 24-letnega fanta, ki je bil nenehno v fitnesu in je za pridobitev mišične mase užival steroide. Ko so ga pripeljali k nam, ga je tako dušilo, da se še premakniti ni mogel. Žal ni preživel.” 

Poleg vsega naštetega je, resda redko, srčno popuščanje lahko tudi posledica nosečnosti, ki pa se ob pravočasnem diagnosticiranju po porodu pogosto zelo lepo popravi. A tudi tu je preživetje odvisno od tega, kako hitro se začne zdravljenje. “Bolezen diagnosticiramo tako s kliničnimi znaki kot s preiskavami, na primer s posebno ultrazvočno preiskavo srca. Šele potem jo lahko zagotovo potrdimo.”

Pri številnih najpogostejših rakavih obolenjih so možnosti za preživetje večje

Kadar je vzrok bolezni okužba in gre za sicer zdrave ljudi, je ob pravočasnem zdravljenju mogoče doseči res lepe uspehe in  si srce zelo opomore. Pri starejših, predvsem tistih s številnimi pridruženimi boleznimi, pa zdravljenje pogosto ni preveč uspešno. “Smrtnost je velika, v prvih petih letih približno polovica pacientov umre. Pri tistih, ki so že bili hospitalizirani, pa tak odstotek dosežemo že v letu dni … Celo pri številnih najpogostejših vrstah rakavih obolenj so možnosti za preživetje večje. Pa vendar ljudje o srčnem popuščanju zelo malo vedo.”

Presaditev srca in zdravljenje z matičnimi celicami primerna le za manjše število bolnikov

Z zdravili in terapijami je bolezen v večini primerov mogoče vsaj delno ustavljati, skrajni ukrep, ki pa je primeren le za manjše število bolnikov, pa je presaditev srca. Opravijo jih povprečno 30 na leto. Novo upanje daje metoda  uporabe matičnih celic, ki je tudi plod slovenskega znanja in jo, tako kot presaditev srca, opravljajo v Ljubljanskem kliničnem centru. Bolniki, ki za ta posega niso primerni ali je njihova bolezen že preveč napredovala, pa z boleznijo nekako morajo shajati.

Bolezen je zelo obremenjujoča za bolnika in za svojce

Pri poznih fazah je to veliko breme tako za bolnika kot za svojce. “Takrat so ti ljudje hudi reveži, nenehno jih duši, spijo napol sede, na stolih, saj imajo občutek, da se bodo zadušili. Poskušajte si na obraz pritisniti blazino in dihati skoznjo – tako boste najlaže razumeli, kako se počutijo. In z leti ta ,blazina’  bolj in bolj pritiska. Ljudje so vse bolj onemogli, imajo otekle noge, končajo v posteljah, pogosto s preležaninami in popolnoma odvisni od drugih. Zato je bolezen silno naporna tudi za svojce in številni takih bolnikov ne morejo negovati doma.”

Zato mag. Matija Cevc opozarja, naj ljudje, ki  nenadoma čutijo vse večjo oslabelost, še posebno po prebolelih drugih boleznih, nikar ne odlašajo z obiskom zdravnika in zahtevajo temeljito obravnavo.

Slovenija med redkimi državami s klubom bolnikov

Čeprav ima srčno popuščanje več sto tisoč Evropejcev, pa imajo le redke države društva oz. klube bolnikov in svojcev, ki si  dajejo medsebojno pomoč in podporo.

Pri nas tak klub deluje od pomladi. Pripravljajo predavanja in nasvete ter prirejajo vadbo t. i. hodečega nogometa, ki pritegne k igri tiste, ki običajne vadbe ne zmorejo več. Prijave za naslednje »Dneve hodečega nogometa«  bodo do 10. oktobra zbirali na spletni strani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, na kateri najdete tudi več informacij o omenjenem klubu.


26.11.2015

Antibiotik ni za vsak primer

18. november smo že osmič obeležili kot evropski dan osveščanja o antibiotikih, letos pa se je prvič razpotegnil v teden opozarjanja na problem odpornosti proti antibiotikom. Zaradi okužbe z bakterijami, ki so odporne proti antibiotikom, samo v Evropi vsako leto umre 25.000 ljudi. Leta 2050 naj bi bila ta številka že 10 milijonov.


19.11.2015

Movember

November je namenjen ozaveščanju o boleznih, ki prizadenejo predvsem moške. Četudi je rak prostate najpogostejši in najbolj smrten rak, zaradi njega letno umre kar 360 starejših moških, pa še zdaleč ni edini. V splošni moški populaciji predstavlja rak testisov 1 do 2 odstotka, v populaciji moških, starih od 20 do 40 let, pa je to najpogostejši rak.


12.11.2015

Izpoved očeta deklice s hudo gensko napako

Največkrat mame opozarjajo na zahtevno življenje z otroki s hudimi zdravstvenimi in razvojnimi težavami, mame ustanavljajo društva in fundacije ter si prizadevajo za zakonske spremembe. Tudi v medijih največkrat nastopajo le mame. Očetje, ki spregovorijo o svojem pogledu na tako življenje, so redki. Sašo Greiner pa brez zadržkov govori ne le o tegobah “posebnih družin”, ampak iskreno tudi o smrti otroka kot o odrešitvi, o za številne nesprejemljivih stališčih do zdravljenja otrok s tako hudimi neozdravljivimi genskimi napakami. Radikalno je njegovo stališče, da tak otrok ni dar, ampak breme, in vztrajno zagovarja odločitev, da družina kljub grožnji smrti vsega svojega življenja ne sme podrediti le bolnemu otroku.


05.11.2015

Predanost delu še ni deloholizem

Deloholik lahko postane vsakdo, ne glede na vrsto dela, ki ga opravlja. O tem smo se pogovarjali s sogovornikom Miranom Možino, psihiatrom in psihoterapevtom.


29.10.2015

Paliativa: dr. Sheila Payne

S približevanjem prvemu novembru se pogosteje zatekamo k tesnobni misli na minljivost – sebe in drugih. Sodobni človek je smrt in umiranje odrinil v institucije, cilj dobre paliativne oskrbe pa je usmerjen predvsem v sprejemajoč in human odnos do smrti in odhajanja, ki je pomemben del naravnega življenjskega toka. O tem je pred časom v Sloveniji govorila dr. Sheila Payne, ena od vodilnih svetovnih predavateljic za področje paliative.


22.10.2015

Reševanje otrok in odročni kraji

Zastoj srca pri otrocih, ki zahteva nekoliko drugačen način oživljanja, in pomoč odraslim z zastojem srca v odročnih krajih, kjer reševalcev ne bo na kraj dogodka v času, ko bi še lahko rešili življenje, so dogodki, ki so zahtevni tudi za najbolj izkušene reševalce. Kako se jih lotimo laiki?


15.10.2015

Naučite se rešiti življenje!

Pred osmimi leti, ob 35 letnici Vala 202, smo pripravili dve seriji radijskih oddaj s številnimi informacijami, napotki in zgodbami o tem, kako pomembno je poznavanje temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskih defibrilatorjev. Hkrati je po Sloveniji potekalo več kot 100 brezplačnih tečajev učenja teh preprostih veščin, ki lahko odločajo o življenju ali smrti. In zagotovo vemo, da so (vsaj) dvakrat so presodile v korist življenja. Tudi zato smo se ob letošnjem Evropskem dnevu oživljanja odločili, da skupaj s partnerji, Rdečim križem Slovenije in Slovenskim reanimacijskim svetom znova povabimo: naučite se rešiti življenje.


08.10.2015

Društvo DAM

Potem ko je pred desetletjem zbolela za panično motnjo, je Emanuela Malačič Kladnik soustanovila društvo DAM. V podporo in pomoč ter v spodbudo ljudem, da ob medsebojni pomoči – in pomoči strokovnjakov najdejo pot iz stiske in se izvijejo iz primeža duševnih motenj.


01.10.2015

Bolnišnična postelja postala pisarna

Andrej Pušljar se že 20 let zaradi bolezni ledvic vozi na dializo, medtem so mu začela odpovedovati še jetra. Pri 35. letih je že prestal transplantacijo jeter, na presaditev ledvic še čaka. Zadnje leto in pol je dobesedno živel v bolnišnici, a ni obupal. Razmišlja pozitivno, tudi zaradi službe, Andrej je od leta 2012 namreč del podjetja IBM.


24.09.2015

Neželeni stranski učinki zdravil

“Že samo ugotavljanje neželenih stranskih učinkov je včasih zelo naporno delo, saj vsako telo na zdravila odreagira drugače. Če pa bolnik jemlje več zdravil hkrati in če ob tem uživa še raznolika prehranska dopolnila, pa je iskanje vzroka za zdravstvene težave cela znanost,” priznava Darja Potočnik Benčič, mag. farm.spec., ki pri Lekarniški zbornici Slovenije vodi strokovno skupino za pregled uporabe zdravil in pogosto svetuje bolnikom z različnimi težavami.


17.09.2015

Ambasadorji "Najboljše novice"

Zgodbe ambasadorjev akcije "Najboljša novica".


10.09.2015

Podajmo roko, rešimo življenje

O predsodkih, ki obremenjujejo ljudi z duševnimi težavami in s samomorilnim vedenjem in tudi zato ne poiščejo pomoči, o stigmi že tako nemočnih svojcev ob samomoru bližnjega ter seveda o družbi, ki mora združiti moči pri preprečevanju samomora. Ambulanta 202 ob Svetovnem dnevu preprečevanja samomora.


03.09.2015

Učne težave in stres v šoli

Nemalo otrok je s strahom pričakovalo novo šolsko leto. Čeprav strokovnjaki poudarjajo, da v resnici ni otroka, ki se na bi želel česa naučiti in ki ne bi rad bil uspešen tudi v šoli, je hkrati vse več otrok, ki šole ne marajo, za šolsko delo niso motivirani ali zaradi različnih učnih težav zanje šola pomeni velik stres. Kako pravočasno odkrijemo vzrok učnih težav in kako otrokom pomagamo, je v Ambulanti 202 svetovala mag. Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.


20.08.2015

Anej Košorok

Ambulanta tokrat predstavlja dve zgodbi - prva se dogaja v vesolju, kjer živijo pošastice, druga se dogaja na zemlji, v okolici Ljubljane, kjer živi Anej Košorok. Zgovornemu dečku z bujno domišljijo so zdravniki, ko je bil star le šest mesecev, postavili diagnozo spinalna mišična atrofija.


20.08.2015

Anej Košorok

Ambulanta tokrat predstavlja dve zgodbi - prva se dogaja v vesolju, kjer živijo pošastice, druga se dogaja na zemlji, v okolici Ljubljane, kjer živi Anej Košorok. Zgovornemu dečku z bujno domišljijo so zdravniki, ko je bil star le šest mesecev, postavili diagnozo spinalna mišična atrofija.


13.08.2015

Zgodba Jana Pirnata

Cistična fibroza je kronična, gensko pogojena in življenje ogrožajoča bolezen, ki prizadene žleze sluznice zlasti v dihalnih poteh, pljučih, trebušni slinavki in črevesju. Gosta sluz maši pljuča, otežuje dihanje in izčrpava telo. Ta redka bolezen je še vedno neozdravljiva, simptome pa bolniki obvladujejo z inhalacijami, dihalnimi vajami, jemanjem encimov v obliki tablet, dietami, telesno dejavnostjo, v zadnji fazi pa tudi s tvegano presaditvijo pljuč. V Sloveniji se vsako leto rodijo trije ali štirje otroci s cistično fibrozo. Med njimi je tudi mladi fotograf Jan Pirnat. Svojo zgodbo o življenju s cistično fibrozo bo povedal v četrtkovi valovski oddaji Ambulanta 202.


06.08.2015

Borut Zemljič po poškodbi glave

Med tabuji, ki še vedno vztrajajo tudi pri nas, je starševstvo invalidnih oseb. Pogosto se zgodi, da invalidnost doleti tiste, ki so že starši, precej redkeje pa, da se za starševstvo odločijo pari, pri katerih eden od partnerjev zaradi invalidnosti sam potrebuje precej pomoči v vsakodnevnem življenju. Borut Zemljič je nekaj let po tem, ko je zaradi hude poškodbe glave med kolesarjenjem postal povsem odvisen od drugih, zaživel polno partnersko življenje in postal celo oče.


30.07.2015

Ana Rogel - bulozna epidermoliza

Pravijo jim otroci metuljev, saj je njihova koža tako tanka kakor metuljeva krila. Bulozno epidermolizo, neozdravljivo kožno bolezen, ima v Sloveniji 52 ljudi, od tega štirje najhujšo obliko – distrofično. Med njimi je tudi 16-letna dijakinja Ana Rogel, ki kljub številnim oviram zaradi bolezni živi skoraj povsem normalno življenje.


23.07.2015

Od komaj presopihanih 100 metrov do pretečenega maratona

28-letni Ptujčan Damjan Habjanič, strasten navijač nogometnega kluba Maribor, je bil dolga leta zgolj zavzet opazovalec športa. Takrat so se mu zelo opazno nabrali tudi kilogrami in ko jih je bilo že 155, se je odločil močno spremeniti življenjske navade. Kakšna je bila pot, na kateri je v dveh letih skoraj prepolovil svojo težo in kako namerava jeseni s prav posebnim izzivom kronati svojo največjo življenjsko zmago?


16.07.2015

Zgodba sladkornega bolnika

Normalna vrednost sladkorja v krvi je od 4 mmol/L- 6mmol/L, gost Ambulante 202 ga je ob prihodu v bolnišnico imel kar 40 mmol/L.


Stran 10 od 22
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov