Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Klavdij Sluban, eden od mednarodno najbolj uveljavljenih fotografov slovenskega rodu, ki je prejel več pomembnih nagrad, na retrospektivni razstavi v ljubljanski Galeriji Jakopič na ogled postavlja več kot 150 fotografij iz več kot treh desetletij svojega ustvarjanja. Njegova dela, ki jih hranijo v zbirkah po vsem svetu, z osebno in poetično govorico raziskujejo kraje, kjer sta čas in prostor strnjena: države z zgodovinskimi ranami, otoki ali zapori. Naslov razstave Nekje drugje Tukaj nakazuje pomen potovanj za njegov več kot tridesetletni opus, a pri tem se zdi, da ne glede na to kam odide, pripoveduje predvsem o sebi
Klavdij Sluban, eden od mednarodno najbolj uveljavljenih fotografov slovenskega rodu, ki je prejel več pomembnih nagrad, na retrospektivni razstavi v ljubljanski Galeriji Jakopič na ogled postavlja več kot 150 fotografij iz več kot treh desetletij svojega ustvarjanja. Njegova dela, ki jih hranijo v zbirkah po vsem svetu, z osebno in poetično govorico raziskujejo kraje, kjer sta čas in prostor strnjena: države z zgodovinskimi ranami, otoki ali zapori. Naslov razstave Nekje drugje Tukaj nakazuje pomen potovanj za njegov več kot tridesetletni opus, a pri tem se zdi, da ne glede na to kam odide, pripoveduje predvsem o sebi
V Cankarjevem domu na Vrhniki so podelili Cankarjevo nagrado. Leta 2019 so jo ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU – namenjena pa je delu s kateregakoli področja Cankarjevega ustvarjanja.
Avstro-ogrski mornariški častnik Ivan Skušek ml. se je pred dobrimi sto leti iz vojaškega ujetništva na Kitajskem z družino vrnil v Ljubljano. S seboj je pripeljal bogato zbirko azijskih predmetov z namenom, da bi v prestolnici ustanovil muzej azijskih kultur. Tega cilja mu sicer ni uspelo uresničiti, njegovo zbirko pa že od leta 1963 hrani Slovenski etnografski muzej, ki jo je zdaj postavil na ogled.
V nedeljo se bo v Celju na odru pod Drevesno hišo v Mestnem gozdu začel 8. festival Prisluhi v Mestnem gozdu, ki bo s petimi koncerti in spremljevalnim programom trajal vse do 30. junija.
Radijski dokumentarec o Evgenu Bavčarju Potovanje na robu noči je na mednarodnem radijskem festivalu Prix Marulič na Hvaru prejel drugo nagrado v kategoriji dokumentarne drame – srebrni prix Marulić. Ustvarili so jo ustvarjalci z vseh treh radijskih programov Saška Rakef, Mojca Delač, Luka Hvalc, Urban Gruden in Evgen Bavčar.
V Mariboru so dopoldne predstavili spremljevalni program letošnjega Festivala Borštnikovo srečanje, ki se začenja v ponedeljek (3. junija). Slovesno odprtje festivala bo prihodnji petek, dan kasneje, v soboto, 8. junija, pa se bo začel še tekmovalni program 12-ih predstav slovenskih gledališč. V SNG Maribor, ki vsa desetletja gosti Borštnikovo srečanje, pa so danes razglasili tudi ime letošnjega prejemnika Borštnikovega prstana. Letos ga prejme prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej, ki pa je najbolj prepoznavne gledališke vloge ustvaril v času Pandurjevega gledališča v Mariboru.
V Centru in galeriji P74 v Ljubljani so razglasili letošnjega prejemnika nagrade skupine OHO, naše osrednje nagrade za mlade vizualne umetnike. Žirijo je tokrat prepričal Dominik Štibernik, ki razmišlja predvsem predvsem o tem, kaj sploh je umetniško delo in kako ga gledamo. Dela Dominika Štibernika ob vstopu v galerijski prostor ne opazimo takoj, vidimo le galerijsko klop. A ta klop je pravzaprav prevrženi podstavek, na kakršnih si ogledujemo umetnine. Tako je Štibernik podstavek z minimalno gesto spremenil v samo umetniško delo. Skoraj neopazen pa je drugi element postavitve, umetno ustvarjene sledi obrabe okoli stikala luči. Kot je zapisala žirija se z njegovo gesto, ki izpostavlja odsotnost, umetniško delo ne ukinja, temveč se vzpostavi na nov način – z dvoumnim, kontradiktornim umikom umetniškega dela iz horizonta pričakovanja gledalca. Hkrati z razglasitvijo zmagovalca se je v Centru in galeriji P74 zaprla razstava, na kateri so se ob Štiberniku predstavljale še ostale letošnje nominiranke – to so Maja Bojanić, Lucija Rosc in Nežka Zamar. Foto: Dominik Štibernik, Delo je treba poiskati, vir: FB stran Centra in galerije P74
Na slavnostni akademiji ob 250-letnici Narodne in univerzitetne knjižnice bo v Veliki čitalnici predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar NUK-u podelila odlikovanje red za izredne zasluge. Odpirajo pa bodo tudi obsežno razstavo, s katero želijo predstaviti našo osrednjo knjižnično ustanovo in se pokloniti dogodkom in knjižničarjem, ki so jo v četrt tisočletja dolgi zgodovini zaznamovali. Foto: Žiga Bratoš
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova se že dlje ukvarjajo s temami, povezanimi z gibanjem neuvrščenih. Čeprav tega nadnacionalnega projekta, katerega del so bila predvsem nekdanje kolonizirane države, ne želijo romantizirati, je lahko razmislek o tedanjih idejah relevanten še danes. Tako tudi mednarodna razstava Ozvezdja mnogoterih želja v razmislek podaja pretekla pretekla in sedanja mesta bojev v prepletenih nedavnih zgodovinah, izhajajoč iz temeljev gibanja neuvrščenih, kot preberemo v besedilu.
Leta 2006 preminuli umetnostni zgodovinar in konservator Nace Šumi, profesor z ljubljanske Filozofske fakultete je na njej nasledil akademika Franceta Steleta, prvega deželnega konservatorja Kranjske še pred prvo vojno, po drugi pa sta bila vodilna tukajšna tukajšna konservatorja kulturne dediščine. Ob 100. obletnici Šumijevega rojstva je Slovenska matica priredila simpozij "Šumi – živa iskra slovenske umetnostne zgodovine". Sodelovalo je dvajset njegovih bivših študentov, kolegov in prijateljev, ki so skozi bolj ali manj osebne spomine s profesionalnimi izkušnjami razlagali njegovo intelektualno zapuščino v slovenskih umetnostnozgodovinskih, predvsem pa seveda v dediščinskih krogih.
Kateri domači filmi, serije in oddaje so bili v lanskem letu najbolj gledani na televiziji? Ta statistika je med drugim izhodišče za nagrade, ki jih je zavod AIPA četrto leto zapored podelil za presežke na slovenskem avdiovizualnem področju. Prvo zvezdo oriona je prejela televizijska serija Primeri inšpektorja Vrenka v produkciji RTV Slovenija – najbolj gledana epizoda 2. sezone je dosegla skoraj kot 274 tisoč gledalcev. Tudi drugo in tretjo zvezdo oriona sta prejela izdelka naše hiše, dokumentarec Podarim dobim – igra, ki je prebudila tigra, si je ogledalo dobrih 209 tisoč, serijo V Imenu ljudstva 3 pa dobrih 200 tisoč ljudi. Sledijo božični film Kapa Senca Studia, 3. sezona Pro Plusove humoristične serije Ja, Chef!, dokumentarec Divja Slovenija v produkciji Fotokome, ki je nagrado prejel že drugič, in komedija Pr' Hostar. Strokovna žirija pod predsedstvom Miše Molk je med temi izbrala še najsvetlejše zvezde oriona za igralske presežke in pa butnskale, kjer ni kriterij gledanost, temveč sta izvirnost in drznost. Posebna žirija je podelila študentsko nagrado Žarka Lužnika.
V Slovenski kinoteki so odprli razstavo, posvečeno filmskemu opusu in prepoznavnemu avtorskemu slogu Karpa Godine z naslovom Karpo Godina: Filmski imaginarij. Oblikovala sta jo kustosa Matevž Jerman in Kristina Ravnikar. Ob tem sta zapisala, da je Karpo Godina pomembno zaznamoval zgodovino slovenskega, jugoslovanskega in svetovnega filma, njegova filmska estetika pa je estetika živih slik v prepletu z redko sposobnostjo ugledati presežno v banalnosti vsakdana. Razstava se tako med drugim posveča ključnim filmom Karpa Godine, kot so Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, Zdravi ljudje za razvedrilo in O ljubezenskih veščinah ali film s 14.441 sličicami. Gre za prvo slovensko obsežnejšo razstavo filmskega opusa avtorja, ki s svojim delom navdihuje tudi današnje generacije. Tina Poglajen je pred mikrofon povabila kustosa Matevža Jermana in Kristino Ravnikar.
Kaj pomembnega je prinesel letošnji festival v Cannesu? Ingrid Kovač Brus iz prestolnice evropskih filmskih festivalov.
V Mestni galeriji Ljubljana odpirajo razstavo Mladena Stropnika, ki se v svojih vizualno preprostih delih dotika predvsem tem spolnosti, tranzicije, smrti, sprostitve in (ne)dela. Uveljavljeni umetnik srednje generacije deluje v različnih medijih, zanj pa so značilni humor, vizualna napetost del ter skoraj otroško čudenje in doživljanje sveta. Ob projektih Mladena Stropnika odpovejo ustaljeni mehanizmi razumevanja umetniškega dela, je v katalogu zapisala kustosinja razstave Barbara Sterle Vurnik. In res je njihovo privlačnost težko zagrabiti. Čeprav vizualno izčiščena dela morda delujejo abstraktno, je za njimi pogosto konkretna življenjska izkušnja ali spomin, na katero kdaj napeljuje tudi naslov. Posnetek lista papirja, ki plapola na zobotrebcu, zapičenem v modro kroglico, z naslovom ko spim, na primer namigne na dihanje. Delo a boš šot pa sestavlja ogledalo z luknjo, v kateri je cigareta, ki ga spominja na prijatelja: Številni objekti na razstavi so namenjeni gledalčevi interakciji z njimi, k raziskovanju pa spodbuja tudi sama postavitev, saj se umetniška dela širijo onkraj razstavnih prostorov. Kot je za Stropnika značilno, je k sodelovanju povabil nekaj umetnic in umetnikov, razstavo pa spremljajo tudi performansi.
Leta 1774 se je začel proces uvajanja splošne šolske obveznosti v srednji Evropi, in tako tudi pri nas. V prostorih Slovenske matice v Ljubljani so pripravili enodnevni znanstveni simpozij ob letošnji 250-letnici ''Splošnega šolskega reda Marije Terezije''.
Forum Tomizza se s simpozijem na temo "Slovnica pozabe" začenja v Trstu. Mednarodni kulturni projekt, ki je nastal v spomin na pisatelja Fulvia Tomizzo, povezuje Slovenijo, Italijo in Hrvaško. Ob forumu poteka tudi mednarodni literarni natečaj za kratko zgodbo Lapis histriae, na katerega je letos prispelo več kot 200 del. Ob jubileju bo hkrati pester spremljevalni program, ki bo združil domače in tuje avtorje, humaniste in glasbene umetnike.
V knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani so prvič na ogled javnosti novo odkriti rokopisi očeta slovenske fonetike in pravorečja, prvega slovenista Stanislava Škrabca. Delo patra Stanislava Škrabca je bilo pred njegovim časom. Leta 1870 je na zavidljivi znanstveni ravni napisal razpravo o slovenski fonetiki. Bil pa je tudi velik nasprotnik panslavizma, ozirom tega, da bi slovenščina poniknila v drugih večjih slovanskih jezikih. Škrabčevo delo v zadnjem, ljubljanskem obdobju življenja je manj znano. In ravno to je zdaj prvič na ogled na razstavi, ki je posvečena spominu na 180-letnico Škrabčevega rojstva.
Z odprtjem na gradu Brežice so se pričeli letošnji Tedni ljubiteljske kulture Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Do 16. junija se bo po Sloveniji zvrstilo več sto dogodkov, od preprostih vaj do vrhunskih izvedb, osredotočali pa se bodo na pomen medgeneracijskega sodelovanja pod sloganom Medgeneracijsko ustvarjalni, kar so izvrstno prikazali že na odprtju s prepletom kar osmih različnih dejavnosti bogate brežiške ljubiteljske kulture.
V Slovenskem narodnem gledališču Maribor se v Puccinijevem letu, ko operni svet zaznamuje 100. obletnico smrti enega največjih italijanskih skladateljev 19. stoletja Giacoma Puccinija, poklanjajo temu genialnemu umetniku z več uprizoritvami njegovih mojstrovin, tudi s premiero njegove opere Tosca.
Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici bo z nedeljskim koncertom na svojem velikem odru zaznamovalo 30. obletnico od prve premiere v novi gledališki stavbi in 20-letnico statusa narodnega gledališča. Ob tej priložnosti so pripravili izbor pesmi oziroma songov iz njihovih gledaliških predstav. Tako bodo člani gledališkega ansambla ob živi glasbi na odru prepevali pesmi iz Čarovnika iz Oza, Beraške opere, Pašjona, Realistov in ostalih predstav. Koncert za rojstni dan pomeni praznovanje obstoja njihovega gledališča ter izraz ljubezni, ustvarjanja in hvaležnosti, poudarjajo še novogoriški gledališčniki.
V Litvi se je ta teden odvijala 70. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, tradicionalni forum in hkrati tekmovanje del sodobnih skladateljev, ki ga ob podpori sodelujočih javnih radiev prireja Mednarodni glasbeni svet. Delegati so po poslušanju 39 del 21ih radijskih hiš izbrali dve zmagovalni deli in več priporočenih. Skoraj pričakovano je veliki zmagovalec generalne kategorije Rostruma postal poljski skladatelj Rafał Ryterski. Poljska delegatka je želela njegov Totentanz – Mrtvaški ples za kontratenor, orkester in elektroniko predstaviti že lani, a je vmes posegla cenzura. Ni šlo toliko za glasbo, kot za Ryterskega samega kot aktivista za pravice skupnosti LGBTQ+. Te ob klimatski krizi in vojni v Ukrajini tudi tematizira v sami skladbi s pomočjo citatov in odrskih elementov. Povsem drugačno, zvočno razkošno delo je Rocailles de l'après-vie… ali Skalni vrtovi posmrtnega življenja… nizozemskega skladatelja Thomasa van Duna, zmagovalca v mladi kategoriji. Predloga Radia Slovenija, deli mladega skaldatelja Luke Rovisa ter Tomaža Groma v splošni kategoriji sta glede na pogovore z delegati zbudila veliko pozornosti, ki pa se na koncu ni prevedla tudi v glasove in uvrstitev med priporočena dela tribune.
Neveljaven email naslov