Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Slovenski kinoteki so odprli razstavo, posvečeno filmskemu opusu in prepoznavnemu avtorskemu slogu Karpa Godine z naslovom Karpo Godina: Filmski imaginarij. Oblikovala sta jo kustosa Matevž Jerman in Kristina Ravnikar. Ob tem sta zapisala, da je Karpo Godina pomembno zaznamoval zgodovino slovenskega, jugoslovanskega in svetovnega filma, njegova filmska estetika pa je estetika živih slik v prepletu z redko sposobnostjo ugledati presežno v banalnosti vsakdana. Razstava se tako med drugim posveča ključnim filmom Karpa Godine, kot so Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, Zdravi ljudje za razvedrilo in O ljubezenskih veščinah ali film s 14.441 sličicami. Gre za prvo slovensko obsežnejšo razstavo filmskega opusa avtorja, ki s svojim delom navdihuje tudi današnje generacije. Tina Poglajen je pred mikrofon povabila kustosa Matevža Jermana in Kristino Ravnikar.
V Slovenski kinoteki so odprli razstavo, posvečeno filmskemu opusu in prepoznavnemu avtorskemu slogu Karpa Godine z naslovom Karpo Godina: Filmski imaginarij. Oblikovala sta jo kustosa Matevž Jerman in Kristina Ravnikar. Ob tem sta zapisala, da je Karpo Godina pomembno zaznamoval zgodovino slovenskega, jugoslovanskega in svetovnega filma, njegova filmska estetika pa je estetika živih slik v prepletu z redko sposobnostjo ugledati presežno v banalnosti vsakdana. Razstava se tako med drugim posveča ključnim filmom Karpa Godine, kot so Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, Zdravi ljudje za razvedrilo in O ljubezenskih veščinah ali film s 14.441 sličicami. Gre za prvo slovensko obsežnejšo razstavo filmskega opusa avtorja, ki s svojim delom navdihuje tudi današnje generacije. Tina Poglajen je pred mikrofon povabila kustosa Matevža Jermana in Kristino Ravnikar.
V Kranju je te dni vse v znamenju igralcev, saj poteka že četrti Krafft, edini igralski filmski festival v širši regiji. Na sobotni otvoritveni slovesnosti so podelili nagrade dveh stanovskih organizacij, Združenja slovenskih filmskih scenografov, kostumografov in oblikovalcev maske SKOM ter Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev DSI, med katerimi izstopata predvsem nagradi za življenjsko delo. Veliko nagrado SKOM je prejela oblikovalka maske Gabirela Fleischman, nagrado Ita Rina za življenjsko delo na področju avdiovizualne umetnosti pa igralka Ivanka Mežan. Rdeča nit strokovnega programa festivala Krafft je presojanje položaja umetnosti in umetnika/igralca na trgu dela, gorenjsko prestolnico pa je obiskalo tudi kar nekaj mednarodnih gostov, med drugim zvezdniki iz priljubljenih turških serij. MojKino Kranj gosti projekcije tekmovalnega in spremljevalnega programa, med katerimi so bili tudi štirje nagrajeni slovenski filmi. Festival se bo sklenil v soboto s podelitvijo posebnih igralskih nagrad zlato jabolko. O tekmovalnem delu programa poroča Gaja Pöschl. Bere Mateja Perpar.
Na letošnjem festivalu Bloomsday v Dublinu so glavno nagrado namenili filmu Kino Volta režiserja Martina Turka. Film prek izvirne igrano dokumentarne forme pove zgodbo prvega stalnega kinematografa na Irskem, natančneje v Dublinu. Tega je leta 1909 s pomočno tržaških investitorjev ustanovil slavni pisatelj James Joyce.
Z Igorjem Palčičem, urednikom filmskega termina na TVSLO1 Film tedna, ki praznuje jubilejnih 50 let, se pogovarjamo o tem, kako da je Film tedna ohranil priljubljenost celih pet desetletij.
Sploh mlajša generacija skupino Laibach pozna predvsem po eksperimentalni in udarni glasbi. A za njihovo svetovno prepoznavnost je v veliki meri zaslužna močna vizualna podoba – na odru, plakatih, v videospotih. Že vse od ustanovitve leta 1980 v Trbovljah pa so zavezani tudi likovni umetnosti. Zdaj se vračajo v ljubljansko galerijo Škuc, kjer so pred desetletji že razstavljali. O razstavi AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST 1980–1984 se je s kuratorko Barbaro Borčić, ki je uredila tudi spremni zbornik, pogovarjal Žiga Bratoš.
V Moderni galeriji v Ljubljani bodo nocoj odprli trienale sodobne umetnosti U3, ki vsaka tri leta prinese pogled izbranega kustosa na sodobno umetniško produkcijo. Kurator tokratne edicije Tevž Logar je izbral naslov Proti toku časa in želi z izbranimi deli razmišljati o času, ki ga živimo. Blizu mi je ideja, da s svojim delovanjem usmerjamo ta čas, pravi Logar o tem, zakaj je v ospredje letošnje edicije trienala postavil čas, kot ga razume Borges, ki ga v svojih zgodbah pogosto opisuje kot nekaj kar je nelinearno, ciklično ali spremenljivo. Čas tako v izbranih delih na razstavi ni razumljen dobesedno. Ob kuratorjevem subjektivnem pogledu pa gre trienalu seveda do neke mere tudi za pregled sodobne aktualne produkcije pri nas. Izhajal je iz tukajšnje produkcije in ni želel vzpostavljati narativov, ki niso lastni prostoru. Iz pregleda umetnosti, ki nastaja pri nas, pa je torej izluščil temo časa. Tako se odpirajo širše teme, kot so biopolitika, okolje, migracije, tehnologija, spomin in nasilje ter vnovično izpraševanje uveljavljenih mehanizmov vladajočih paradigem, na ogled pa so dela, ki so nastala v zadnjih petih letih.
Jurij Souček, angažirani, drzni in ambiciozni gledališki umetnik, ki se je poslovil februarja letos in v spominu ter vizualnih in zvočnih arhivih in na fotografijah zapustil bogato in obširno kulturno dediščino, je del svoje življenjske poti utelesil tudi na papirju. Pri založbi Beletrina je te dni izšla njegova avtobiografija z naslovom Glej ga, Součka. V njej se spominja svojih najbolj rosnih dni, pa poznejših, študentskih, večji del knjige pa obsegajo spomini na gledališka doživetja, sopotnice in sopotnike, vse pisanje pa je tesen preplet intimnega in družbenega, kot življenje sámo. Knjigo Glej ga, Součka predstavlja Petra Tanko. na fotografiji: naslovnica knjige Glej ga, Součka, založba Beletrina 2024, beletrina.si, izsek
Tik pred poletjem je pri Cankarjevi založbi izšlo pet novih del, med njimi tudi dva izvirna romana. Romaneskni prvenec Nihče nikogar ne spozna Katarine Gomboc Čeh identitetna vprašanja študentke Maše prepleta z razklanostjo slovenske družbe, delo Povej, napisala bom, drugi roman pisateljice Ive L. Novak, ki se odvija v času pandemije koronavirusa, pa v središče postavlja vprašanje materinstva in drugih vlog, ki jih ženskam pripisuje družba.
V Novem mestu so danes predstavili nov javni sistem za izposojo e-knjig, Cobiss Ela, ki bo nadomestil Biblos. Tega je lastnica, založba Beletrina za splošne knjižnice ugasnila 1. junija, torej si njihovi člani dobrih štirinajst dni e-knjig niso mogli izposoditi. V novo platformo je vključenih vseh 58 splošnih knjižnic, NUK, UKM in tri zamejske knjižnice. Od danes si člani slovenskih splošnih knjižnic ponovno lahko izposojajo e-knjige, in sicer ob pomoči nove javne platforme Cobiss Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. V primerjavi z Biblosom gre zdaj za javni sistem, ki prinaša večjo demokratičnost, pravi Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki koordinira projekt. Platforma bo za knjižnice ugodnejša in naj bi jim tako ostalo več sredstev za nakup knjig. Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek ocenjuje, da bo izposoja e-knjig porasla. V prvih urah delovanja so zabeležili 500 izposoj, trenutno je na voljo okoli 2000 naslovov, izbiro bodo še širili ter sčasoma priključili tudi šolske in druge knjižnice. Knjige bomo lahko brali na računalnikih in mobilnih napravah ter bralnikih, ki podpirajo novejše različice operacijskega sistema Android. Platforma deluje na nekdanjih Biblosovih bralnikih Inkbook, ne pa na priljubljenem bralniku Kobo, ki ga je Biblos nekdaj omogočal. To je med uporabniki sprožilo nekaj nezadovoljstva, a naj bi po besedah Blažiča do novega leta predvidoma delovali tudi ti.
Da se bliža poletje nas je širom po Sloveniji opominjala 22. Poletna muzejska noč, ki je med 18. uro in polnočjo vabila v muzeje, galerije in druge kulturne ustanove, pa tudi na razne koncerte, pripovedovalske nastope in delavnice. Pripravlja jo Skupnost muzejev Slovenije, koordinirata pa Posavski muzej Brežice in Muzej športa.
V ljubljanskem parku Tivoli se bo v sredo, 19. junija, začel 13. festival radikalnih teles Spider. Kritično pronicljivi mednarodni umetniški festival, ki v Slovenijo pripelje najaktualnejša imena evropske sodobno-plesne scene, bo v treh dneh skupno ponudil 27 dogodkov, poleg plesnih predstav in performansov se obetajo še filmske projekcije ter t. i. radikalni pogovori o perečih družbenih temah. Festival letos poteka z geslom Brneči algoritmi jate.
V Velenju so ob zaključku 23. izvedbe literarnega festivala Lirikonfest podelili tri nagrade in plaketo. Osrednjo festivalsko nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti sta za vrhunski desetletni pesniški opus prejela Borut Gombač in Matej Krajnc, Pretnarjevo nagrado so podelili Miranu Košuti za pomemben prispevek pri slovensko-italijanskem čezmejnem povezovanju in uveljavljanju slovenske literature ter jezika v italijanskem kulturnem prostoru, nagrado krilata želva za najboljši literarni potopis je dobil Marjan Rajšp, Lirikonov zlát, plaketo za najboljše festivalske prevode novejše poezije, pa so si razdelili Klemen Pisk, Špela Sevšek Šramel in Miha Kragelj.
Kranj bo teden dni v znamenju Kranjskega igralskega filmskega festivala Krafft, ki povezuje film in filmsko igro. Tokrat bo gostil številne igralce iz tujine, tudi iz Turčije, ki jim bodo namenili osrednjo pozornost. Turčija je za ZDA in Veliko Britanijo največji izvoznik serij.
V Moderni galeriji v Ljubljani že potekajo priprave na 10. trienale sodobne umetnosti U3, ki ga bodo tam odprli 21.6. Kustos Tevž Logar je tokratno edicijo naslovil Proti toku časa, na ogled pa so umetniška dela, ki so nastala v zadnjih petih letih, z njimi pa želi podati tudi neposreden odsev današnjega časa. Tako se odpirajo teme kot so biopolitika, okolje, migracije, tehnologija, spomin in nasilje ter prevpraševanje uveljavljenih mehanizmov vladajočih paradigem. Razstava seveda predstavlja tudi določen vpogled v aktualno produkcijo sodobne umetnosti pri nas, več pa v pogovoru s Tevžem Logarjem.
Ob 8. juniju, Trubarjevem dnevu, smo se spraševali, kako pomemben je slovenski jezik za narod in vsakega posameznika, ki mu pripada? Osrednjo vlogo so kot vsako leto imeli nagrajeni sodobni slovenski avtorice in avtorji - Ajda Bračič, Miriam Drev, Blaž Božič, Jernej Županič, Andrej Predin in Ksenija Šešerko. Posebno vlogo pri omenjenem vprašanju pa imajo seveda mladi in na samem dogodku so s svojimi spisi nastopili tudi učenki in učenec z osnovne šole Velike Lašče: Živa Purkart, Maks Pečnik in Neža Špehar. Scenarist mag. Matej Krajnc, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, voditelja Maja Moll in Igor Velše, tonska mojstra Matjaž Miklič, Urban Gruden, tonska asistenta Jože Lap, Gašper Vodlan, urednik prenosa Matej Juh, urednica uredništva za kulturo Maja Žvokelj. Produkcija 2024.
V Izoli se je končala jubilejna, 20. izdaja mednarodnega filmskega festivala Kino Otok. Močan vtis je pustil film, ki so ga prikazali v soboto: pretresljiv armenski osebni dokumentarec Shoghakat Vardanyan 1489, posnet na kamero telefona, o iskanju brata, ki je pogrešan v vojni. Film je sicer prejel nagrado za najboljši film na festivalu dokumentarnega filma IDFA v Amsterdamu. Enaindvajsetletni pianist Soghomon Vardanyan je bil pri koncu služenja obveznega vojaškega roka, ko je septembra 2020 ponovno izbruhnil konflikt med Azerbajdžanom in Armenijo. Pogrešati so ga začeli sedmi dan vojne, Shoghakat Vardanyan pa je s kamero na telefonu snemala iskanje in čustveni proces svoje družine ob njegovi izgubi. O vojni med Azerbajdžanom in Armenijo osrednji svetovni mediji niso veliko poročali. Še posebno ne leta 2020, ko je bila v ospredju epidemija. Film 1489 pa posledice vojne pokaže na zelo brutalen in neskončno pretresljiv način. Kino Otok se sicer nadaljuje v Ljubljani s filmi v Kinodvoru in Slovenski kinoteki, kjer bodo še oktobra prikazali retrospektivo filmov sovjetske režiserke Kire Muratove, ki je živela in ustvarjala v Ukrajini. Foto: 1489, Shoghakat Vardanyan, Armenija, 2023, 76′; vir: Spletna stran festivala Kino Otok
V Izoli, pa tudi v drugih mestih po Sloveniji, se še do nedelje odvija Kino Otok, jubilejni 20. festival. Na njem predstavljajo izbor zanimivih filmov ter ustvarjalcev in ustvarjalk z vsega sveta, pa tudi tiste, ki so festival v dveh desetletjih obstoja pomembno sooblikovali. Med njimi so denimo filmi Lava Diaza, Lisandra Alonsa, Abderrahmaneja Sissakoja, Aline Marazzi in Billa Morrisona; zgodovinske klasike Ildikó Enyedi, Tawfika Saleha in Govindana Aravindana. Prikazali bodo tudi Kruh in mleko enega od ustanoviteljev festivala, Jana Cvitkoviča, izbrali so ga Mladi selektorji v Slovenski kinoteki. O dogajanju v prvih dneh Kino otoka poroča Tina Poglajen.
Med 11. in 15. junijem se bo v Ljutomeru zgostila množica oboževalcev fantastičnega filma in vina, odvil se bo namreč jubilejni 20. Grossmannov festival. Ob tej priložnosti je Tesa Drev Juh pred mikrofon povabila direktorja festivala Tomaža Horvata in ga za začetek povprašala o knjigi z naslovom Grossmann tales, ki so jo izdali ob jubilejni ediciji festivala, knjiga je v angleščini – gre za zbirko dvajsetih intervjujev z najuglednejšimi gosti festivala, avtor pogovorov pa je srbski pisec Dejan Ognjanović.
Z dogodkom za otroke, ki se mu je reklo Miška, čaj in še kaj so se 6. junija dopoldne začeli 29. Slovenski dnevi knjige, literarni festival, ki ga pripravlja Društvo slovenskih pisateljev. Potekal bo štiri dni, osrednje prizorišče je Vrt Lili Novy pisateljske hiše na Tomšičevi 12 v Ljubljani. Literarna dogajanja pa bodo tudi v partnerskih mestih Murski Soboti, Ormožu, Gornji Radgoni, Ptuju, Mariboru, Brežicah, Slovenskih Konjicah, Celju, Hrastniku, Škofji Loki, Sežani, Kopru in Trstu. Festival je spodbuja bralno kulturo in omogoča neposreden stik občinstva s pesniki, pisatelji, prevajalci in drugimi ustvarjalci, namenjen pa je vsem generacijam bralcev, tudi tistim, ki bodo to šele postali. Tadeja Krečič.
V Izoli se danes začenja jubilejni, 20. mednarodni filmski festival Kino Otok. Na Manziolijevem trgu ga bodo zvečer uradno odprli s projekcijo filma Čarodejev ples, ki ga je leta 1979 posnel Govindan Aravindan, po besedah organizatork festivala v Evropi krivično spregledan mojster indijskega novega vala, sicer pa režiser, scenarist, glasbenik, karikaturist in slikar. Projekcijo barvite filmske pripovedke sicer posvečajo lani preminulemu otoškemu prijatelju in soustanovitelju festivala, Helmutu Groschupu. Že dopoldan so v Art Kinu Odeon prikazali zmagovalca letošnjega Berlinala, film Dahomej režiserke Mati Diop, o 26 ukradenih kraljevih zakladih kraljestva Dahomej, ki so jih izropale francoske kolonialne čete, sledil mu je Samo en gib, svobodna priredba Godardovega filma Kitajka, ki pripoveduje o življenju senegalskega maoističnega aktivista Omarja Blondina Diopa.
Bosansko-hrvaški pisatelj Miljenko Jergović kot nagrajenec Vilenice 2024 in razmislek o umetni inteligenci v literaturi bosta osrednja poudarka mednarodnega literarnega festivala, ki bo potekal od 2. do 7. septembra, so danes sporočili v Društvu slovenskih pisateljev. Slovenski avtor v središču bo Dušan Šarotar, izpostavljena bo sodobna češka književnost, mednarodni komparativistični kolokvij pa bo posvečen zgodovini primerjalne književnosti v srednji Evropi.
Neveljaven email naslov