Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nevladne organizacije v kulturi so pionirke na področju razvoja sodobne umetnosti v šolah

14.02.2022


Prisotnost sodobne umetnosti v šolah je predvsem odvisna od interesa učiteljev za to področje umetniškega ustvarjanja

Zavod Bunker, Mesto žensk – Društvo za promocijo žensk v kulturi, Društvo Gledališče Glej že leta razvijajo in izvajajo kulturno-umetnostne programe s področja sodobne umetnosti v osnovnih in srednjih šolah. Kakšne so njihove izkušnje, katere programe izvajajo, kakšen je odziv šol in o izzivih v prihodnosti na tem področju v Ars humani premišljujejo: vodja projektov kulturno-umetnostne vzgoje in direktorica zavoda Bunker Alma Selimović, koordinatorica programov kulturno-umetnostne vzgoje pri nevladni organizaciji Mesto žensk – Društvo za promocijo žensk v kulturi Tea Hvala, vodja projektov in producentka pri Društvu Gledališče Glej Anja Pirnat, režiserka Lea Kukovičič, profesorica likovne umetnosti in umetnostne zgodovine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani in strokovna svetovalka na zavodu za šolstvo za omenjeni področji Nina Ostan ter profesorica likovne vzgoje na Osnovni šoli Prežihov Voranc Ljubljana Alenka Ložar Borko.


ARS humana

787 epizod


Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.

Nevladne organizacije v kulturi so pionirke na področju razvoja sodobne umetnosti v šolah

14.02.2022


Prisotnost sodobne umetnosti v šolah je predvsem odvisna od interesa učiteljev za to področje umetniškega ustvarjanja

Zavod Bunker, Mesto žensk – Društvo za promocijo žensk v kulturi, Društvo Gledališče Glej že leta razvijajo in izvajajo kulturno-umetnostne programe s področja sodobne umetnosti v osnovnih in srednjih šolah. Kakšne so njihove izkušnje, katere programe izvajajo, kakšen je odziv šol in o izzivih v prihodnosti na tem področju v Ars humani premišljujejo: vodja projektov kulturno-umetnostne vzgoje in direktorica zavoda Bunker Alma Selimović, koordinatorica programov kulturno-umetnostne vzgoje pri nevladni organizaciji Mesto žensk – Društvo za promocijo žensk v kulturi Tea Hvala, vodja projektov in producentka pri Društvu Gledališče Glej Anja Pirnat, režiserka Lea Kukovičič, profesorica likovne umetnosti in umetnostne zgodovine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani in strokovna svetovalka na zavodu za šolstvo za omenjeni področji Nina Ostan ter profesorica likovne vzgoje na Osnovni šoli Prežihov Voranc Ljubljana Alenka Ložar Borko.


02.10.2023

Več ali manj odtujitve?

Pojem odtujitve sugerira, da smo odtujeni od sveta, narave, ljudi, dela, dandanes pa vse bolj tudi od samih sebe, zaradi prekomerne uporabe sodobnih elektronskih naprav, predvsem mobilnih telefonov. Vendar je zgodovina pojma odtujitev dolga in ni, kot bi morda kdo pomislil, povezana samo z Maksovo filozofijo. Odtujitev ima namreč tudi svojo predmarksistično zgodovino, na primer izraženo že pri Rousseaujevem pojmovanju civilizacije kot procesa odtujitve od domnevnega naravnega stanja, pa pozneje tematizirano še pri Heglu in nekaterih drugih filozofih. Kakšna je torej zgodovina tega pojma, kakšno vlogo ima danes in kako ga sploh pravilno razumeti. O tem v pogovoru, v katerem sodelujeta dr. Gregor Moder in dr. Martin Hergouth. Foto: Gregor Podlogar


25.09.2023

Praktična filozofija

Kaj vse je filozofija danes, kakšen je njen položaj v družbi, medijih in izobraževanju, predvsem pa – kako in do kakšne mere je filozofija povezana z vsakdanjim življenjem? To so vprašanja, povezana s praktično filozofijo. V pogovoru, katerega izhodišče je posebna številka Časopisa za kritiko znanosti o tej temi, premišljamo, kaj ta filozofija sploh je, kako je povezana s filozofskim svetovanjem in zakaj je sploh pomembna. Sodelujeta mag. Katarina Majerhold in dr. Primož Turk. Foto: Gregor Podlogar


18.09.2023

60 let Programa Ars – njegov pomen in njegova prihodnost

Ob 60-letnici Programa Ars se pogovarjamo o njegovem pomenu, načinu dela, tehnološki razširitvi, pogledamo pa tudi v njegovo prihodnost. Sodelujejo odgovorna urednica Ingrid Kovač Brus, pisatelj, pesnik in tudi radijski režiser Vinko Möderndorfer, skladatelj Milko Lazar, urednik novih medijev in socialnih omrežji Peter Frank, novinar in urednik oddaje Jezikovni pogovori Aleksander Čobec ter doc. dr. Tina Lengar Verovnik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Studio ob 17-ih.


11.09.2023

30. obletnica AKC Metelkove mesta – zgodovina in vloga avtonomnega centra

V noči z 10. na 11. september leta 1993 je skupina samoorganiziranih ljudi zasedla del vojašnice na Metelkovi ulici v Ljubljani. S tem dejanjem se je širša skupnost pod vodstvom Mreže za Metelkovo uprla rušenju zgradb in začela z realizacijo pridobivanja prostorov za že delujoče kulturne organizacije. Od takrat pa vse do danes so te organizacije pomembno sooblikovale ne le Metelkove, temveč tudi celotni družbeno-kulturni prostor. Ob 30. obletnici zasedbe Metelkove razmišljamo o njeni zgodovini in vlogi. V pogovoru sodelujejo Jasna Babič, Miha Zadnikar, Andrej Pavlišič, Neven Korda ter Brane Mozetič in Boštjan Plut z izjavama. Foto: Gregor Podlogar


04.09.2023

(Ne)zaupanje v znanost

Slovenci imamo po nedavno narejenih raziskavah med vsemi državami Evropske unije precej negativno mnenje o znanstvenikih in znanstvenicah oziroma o znanosti nasploh, a kot vemo, je znanost ključno zaznamovala človekovo dojemanje sveta, družbe in samega sebe, pa čeprav je bila povezana tudi z ekonomskimi interesi. V pogovoru, v katerem sodelujeta dr. Sašo Dolenc in dr. Tomaž Grušovnik, razmišljamo o nezaupanju oziroma zaupanju v znanost in njenem pomenu v zgodovini ter predstavljanju le-te v javnosti. Slika: Pogled v vesolje, ki jo je objavil Camille Flammarion v svoji knjigi Atmosfera: popularna meteorologija (1888), vir: Wikipedija


28.08.2023

Ryszard Kapuściński in njegovo pisanje

Poljski pisatelj Ryszard Kapuściński (1932–2007) v svojih literarno-reportažnih besedilih največkrat ubeseduje avtobiografska doživetja ob zgodovinskih dogodkih. Kapuściński je bil tudi kot novinar priča mnogim prelomnim dogodkom in zato se mnoga njegova literarna dela nanje tudi navezujejo. V njih je posebej zanimiv njegov odnos do Drugega. S prevajalcem dr. Nikolajem Ježem, ki je prevedel njegova dela Cesar (CZ, 1999), Ebenovina (CZ, 2003) in Potovanja s Herodotom (Modrijan, 2009), predstavljamo tega zanimivega poljskega pisatelja 20. stoletja.


21.08.2023

John Dewey – mislec demokracije

John Dewey (1859 – 1952), eden od ustanoviteljev filozofske šole pragmatizma, je precej vplival na ameriško družbeno misel 20. stoletja. Njegova razmišljanja so segala na različna polja humanistike, od izobraževanja in teorije družbe do etike in estetike, veliko pozornost pa je posvečal demokraciji. V pogovoru z dr. Lenartom Škofom, ki je nastal leta 2009, predstavljamo tega pri nas manj poznanega ameriškega misleca. Foto: Wiki


14.08.2023

Nova astronomija in nastanek modernega sveta

Razmišljanja Nikolaja Kopernika, zbrana v delu O revolucijah nebesnih sfer (1543), danes ne veljajo za revolucionarna, čeprav je to delo v marsičem pionirsko. Kopernikova misel je bila še globoko zasidrana v tradicionalno epistemologijo, zato zgolj predstavlja naznanitev novega pogleda na vesolje in človeka v njem, ki sta ga pozneje, v 17. stoletju oblikovala Galileo Galilei in Johannes Kepler ter tudi nekateri drugi astronomi. Z dr. Matjažem Veselom predstavljamo, kako se je oblikovala nova astronomija in kako je z njo nastal moderni svet. Na sliki Nikolaj Kopernik, foto: Wiki


04.08.2023

Podobnosti med umetno inteligenco in človeškimi možgani

Raziskovalci univerze Berkeley so odkrili, da so dejanske aktivnosti v možganih in nevronskih mrežah umetne inteligence, ko gre za učenje jezika, podobne. Raziskovalci so prvič odkrili podobnosti med nespremenjenimi meritvami možganske aktivnosti in signali nevronske mreže umetne inteligence. O tem, kaj pomeni to odkritje, katere so prednosti, katere pa nevarnosti umetne inteligence, smo se pogovarjali z vodjo te skupine doc. dr. Gašperjem Begušem, ki je na kalifornijski univerzi Berkeley ustanovil laboratorij za govor in računalništvo.


31.07.2023

Mihatov besednjak

Miha Naglič (1952), sociolog, publicist, filozof in esejist, je pred štirimi leti izdal zapis 500 besed, ki ga je poimenoval Žirovski besednjak, v katerem je obdelal vse črke od A do Ž, vse besede pa se tako ali drugače dotikajo Žirovcev. S knjigo Mihatov besednjak (2022) pa je to dopolnil s svojo osebno izkušnjo. V zapisu novih 500 besed tako srečamo opis še vrste oseb, reči, pojmov in dogodkov, ki so tako ali drugače zaznamovali sedemdeset let njegovega življenja in dela. Gost je avtor Miha Naglič. Foto: Tina Dokl


24.07.2023

Ralph Waldo Emerson – oče ameriške samonikle misli

Ralph Waldo Emerson (1803–1882) velja za prvega ameriškega filozofa in hkrati vodilnega predstavnika transcendentalizma. Samosvoj pesnik, esejist in filozof, ki bi letos maja praznoval 220. rojstni dan in ga je bral tudi Nietzsche, se je med drugim zavzemal za individualnost, svobodo, sobivanje človeka z naravo in moralno celovitost. S tem je postal ne le glasnik duha mlade ameriške nacije, temveč je tudi pomembno (so)oblikoval ameriško umetnost in kulturo. Več o Emersonu in njegovem delu pa v pogovoru, ki je bil prvič objavljen leta 2008, s prevajalko njegovega dela Miriam Drev. Foto: Wikimedia Commons


12.07.2023

Koliko je vreden vsak evro, ki je vložen v slovensko kulturo?

Kulturne in ustvarjalne dejavnosti se že nekaj časa ne želi več predstavljati le kot stroška, ki bi ga morala plačevati država, ampak tudi kot naložbo in pomembno gospodarsko panogo. Čeprav so želje po sodelovanju v zadnjem obdobju večje, pa je med področji tudi meja, ki izhaja iz različnih načinov dela, želja in pričakovanj. Kako se sploh spraševati o ekonomski vrednosti kulture in umetnosti? Na čem je mogoče graditi povezovanje med kulturo in gospodarstvom? Odgovore na ta vprašanja smo iskali v pogovoru z vodjo Centra za kreativnost mag. Anjo Zorko in ekonomistom prof. dr. Bogomirjem Kovačem. V oddaji so s krajšimi pogovori sodelovali tudi direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek in umetniški vodja Zavoda Kersnikova Jurij Krpan. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Foto: BoBo


10.07.2023

La Rochefoucauld – francoski moralist in njegove Maksime

Francoski klasicist François de La Rochefoucauld (1613 – 1680) je eden največji moralistov v zgodovine evropske misli in je danes, ko mineva 410 let od njegovega rojstva, poznan predvsem po delu Maksime. Gre za zbirko kratkih besedil, izrekov, ki se gibljejo med poezijo in prozo. V njih je avtor na podlagi filozofije, ki ni osnovana ne terminih, razkrinkava slabosti človeške narave. Tako je njihova izhodiščna teza, kot je zapisal prevajalec Maksim (Mladinska knjiga, zbirka Kondor, 2007) in sogovornik Primož Vitez, to, "da človekove vrline navadno niso nič drugega kot slabosti, ki jih samoljubje prikriva ali kaže v lažni luči. Ali še huje: dobro je ponavadi le prikrito zlo. La Rochefoucauld je pesimist."


03.07.2023

Literarni festivali – njihova vloga in pomen

V poletnih mesecih zaživijo tudi nekateri literarni festivali, ki so sestavni del literarnega dogajanja tako pri nas kot po svetu. V pogovoru razmišljamo, kakšna sta njihova vloga in pomen, v čem se razlikujejo in zakaj so pomembni. Sodelujejo: dr. Andrej Blatnik, Urška P. Černe, dr. Aljoša Harlamov in dr. Kristina Kočan. Foto: Gregor Podlogar


26.06.2023

Cukrarna in ljubljanska prizorišča sodobne umetnosti

Odprtje Cukrarne je bilo na umetnostnem področju v Sloveniji verjetno osrednji dogodek leta 2021. Nov prostor naj ne bi bil namenjen le predstavljanju sodobne umetnosti, temveč različnim vsebinam, ključna pa naj bi bila tudi odprtost in povezovanje. Po skoraj dveh letih se z gosti sprašujemo, kaj so Ljubljani prinesli novi prostori, kakšno politiko razstav in delovanja lahko razberemo iz delovanja Cukrarne, pa tudi drugih prizorišč sodobne umetnosti v prestolnici. Kakšne so vsebinske specifike različnih razstavišč in kdo ciljna publika? Kako odprtje novega prostora vpliva na program preostalih? Kako se Ljubljana primerja s tujino ali drugimi slovenskimi mesti ter kaj morda v programih razstav pogrešamo? O tem razmišljajo Miha Colner, kustos v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Uroš Veber, koordinator projekta Atol in Maša Žekš, kuratorka in likovna kritičarka. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Foto: MOL/Nik Rovan


19.06.2023

Zgodovina Španije

Prvo knjigo o zgodovini Španije pri nas, ki je v prevodu Ferdinanda Miklavca izšla pri Slovenski matici (2022), so napisali Julio Valdeon, Joseph Perez in Santos Julia. Gre za delo s preprostim naslovom Zgodovina Španije, ki pripoveduje dolgo zgodbo različnih kraljevin, muslimanske zasedbe, rekonkviste, iskanja skupne identitete in gradnje svetovnega imperija s kolonijami v Srednji in Južni Ameriki. In je tudi zgodba o upadu moči ter dolgih prizadevanjih za demokracijo, ki jih pretrga krvava državljanska vojna in diktatura generala Franca. Številna nasprotja, težnje po večji avtonomiji, celo neodvisnosti, denimo Katalonije, pa obstajajo še danes. Več o vsem tem v pogovoru s prof. dr. Petrom Vodopivcem in doc. dr. Markom Štuhecem. Slika Streljanje upornikov 3. maja 1808 Francisca de Goye, vir: Wikipedija.


12.06.2023

Ljubljana danes in pojutrišnjem

Župan Ljubljane Zoran Jankovič rad poudari, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu. Je to res? Bo Ljubljana ostala najlepše mesto ali pa morda ne? O Ljubljani danes in pojutrišnjem se (v živo) z Markom Goljo pogovarjajo kustos v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje dr. Miloš Kosec, umetnostna zgodovinarka in raziskovalka z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani asistentka dr. Martina Malešič ter podžupan Ljubljane Rok Žnidaršič. Nikar ne zamudite.


05.06.2023

Filozofske implikacije perverzije

Perverznost v vsakdanjih pogovorih povezujemo z osebnimi načini uživanja, nekateri filozofi pa v njej prepoznavajo produktivno izhodišče za spraševanje o tem, kako deluje politična moč ali kako je v neoliberalizem vgrajen perverzen moment. Več o perverziji in njenih možnih filozofskih implikacijah pa v pogovoru, v katerem sodelujejo: dr. Aleš Bunta, dr. Boštjan Nedoh in dr. Tadej Troha. Foto: Gregor Podlogar


29.05.2023

Ob jubileju društva Asociacija o položaju samozaposlenih v kulturi

Društvo Asociacija je začelo delovati leta 1992 kot neformalna mreža nevladnih organizacij, 30 let pozneje pa je profesionalno koordinirana sodobna zagovorniška in servisna organizacija. Več o Asociaciji in njenem delovanju ter položaju samozaposlenih v kulturi danes pa v pogovoru, v katerem sodelujejo: predsednica Asociacije Inga Remeta, generalna direktorica Direktorata za razvoj kulturnih politik na Ministrstva za kulturo Tjaša Pureber in Miha Blažič, splošni koordinator sindikata Zasuk. Pogovor je potekal v prostorih galerije SCCA na Metelkovi v Ljubljani. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Grafika: Društvo Asociacija


22.05.2023

Razumevanje prostora, družbe in zgodovine – slovenski film v Avstriji in Italiji

V luči uspehov nekaterih slovenskih filmov, ki so nastali v koprodukciji, in nasploh živemu dogajanju okoli slovenskega filma v Avstriji in Italiji posvečamo pogovor, ki je nastal v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF Celovec in Programa Ars Radia Slovenija. Z nami so Mateja Zorn, vodja programov pri goriškem Kinoateljeju, slovenska filmska ustvarjalka iz avstrijske Koroške Milena Olip ter tržaški filmski režiser, scenarist in profesor na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici Martin Turk. Foto: Freepik


Stran 1 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov