Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ars humana

825 epizod

Ars humana

825 epizod


Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.

25.12.2017

Zimski solsticij in mitična pokrajina

Za ljudi na severni zemeljski polobli je širše obdobje zimskega sončnega obrata pomembna prelomnica v letnem ciklu. Sodobne oblike božično-novoletnega praznovanja pa so odmev starejših plasti bogatih idejnih sistemov, ki so se v izražali v ritualnih praksah, ubesedili v pripovedni folklori in materializirali v fizičnem prostoru. O mitičnih pokrajinah in verovanjskih sistemih, kakršne je pri predkrščanskih skupnostih našega prostora oblikoval zimski solsticij – v tokratni oddaji ARS Humana.


18.12.2017

Auguste Rodin

»Vam mladim ljudem, ki hočete biti častilci lepote … Ljubite vdano mojstre, ki so živeli pred vami … Varujte se posnemanja starih mojstrov … Narava naj bo vaše edino božanstvo … Ni mogoče, da ne bi našli lepote, saj boste naleteli na resnico …« je v svoji oporoki zapisal Auguste Rodin. Mineva sto let od njegove smrti. Ob tej priložnosti nas bo skozi njegovo delo in življenje vodila slikarka in vizualna umetnica Agata Freyer. Oddajo bomo prepletli z odlomki iz knjige Paula Gsella Auguste Rodin: Umetnost. Pogovori z mojstrom. Vabljeni k poslušanju. Na fotografiji: Auguste Rodin, The Burghers of Calais, bron, 1884-95 (Musée Rodin, Paris)


11.12.2017

Andrés Valdés

Prazen oder in telo, ki z gibom in mimom pričara ves svet. Sodobna pantomima je čudovita in zahtevna umetnost. Z njo v našem prostoru neločljivo povezano ime je – Andrés Valdés, ki je tudi gost tokratne oddaje Ars humana. Vabljeni k poslušanju!


04.12.2017

80 let Muzejskega društva Škofja Loka

Muzejsko društvo Škofja Loka je v 80 letih delovanja preraslo poslanstvo muzejskih društev in na Loškem prevzelo vlogo akademije znanosti in umetnosti, meni sedanji predsednik društva mag. Aleksander Igličar. A društvo je nekaj posebnega že od samih začetkov, ti segajo v 30-leta prejšnjega stoletja, v čas srečanj in sestankov loških profesorjev, takratno loško intelektualno elito, združeno v Profesorski ceh. Prav na njihovo pobudo je nastal Loški muzej, osrednje poslanstvo društva pa vseskozi ostaja skrb za domoznanstvo. O osmih desetletjih društvenega delovanja, vzponih in mejnikih v delovanju društva ter seveda o posameznikih, ključnih za njegov nastanek – med njimi so tudi Pavle Blaznik, Tine Debeljak, France Koblar in Jakob Šolar – bodo spregovorili člani izvršnega odbora Muzejskega društva Škofja Loka: Mojca Ferle, Helena Janežič in Štefan Kržišnik.


27.11.2017

Ivo Goldstein o Jasenovcu

Dr. Ivo Goldstein je sodobni hrvaški zgodovinar, ki je doslej objavil več znanstvenih monografij, med drugim Holokavst v Zagrebu (2001), Judje v Zagrebu 1918-1941 in v slovenščino prevedeno Hrvaško zgodovino. Sodeloval je tudi pri knjigi Jasenovac – tragičnost, mitomanija, resnica, ki jo je leta 2016 objavil njegov oče dr. Slavko Goldstein, letos umrli zgodovinar, urednik in politik. Več o knjigi, Jasenovcu, tudi o internirniranih Slovencih, bo doktor Ivo Goldstein povedal v oddaji Ars humana. Pogovor z njim je v njegovi pisarni na Filozofski fakulteti v Zagrebu posnel Marko Golja. Zgodovinarjeve odgovore je bral Aleksander Golja, oddajo je zvokovno oblikoval Vojko Frelih, v njej pa boste slišali tudi instrumentalno sladbo Mordehaja Gebirtiga v izvedbi pianistke Dorote Artykiewicz, violinista Bogdana Gasika in basista Michala Hairulina. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. FOTO: Vjekoslav Skledar/Telegram


20.11.2017

Naravoslovne raziskave v muzeju

Koliko je stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab? Kakšni so bili meči in oklepi srednjeveških kovačev? To sta le dve vprašanji od številnih, ki smo jih zastavili avtorjem razstave v Narodnem muzeju Slovenije v LJ z naslovom Preteklost pod mikroskopom. Danes gostimo kar šest soavtorjev te večplastne in do aprila 2018 odprte razstave. Naravoslovje in humanistika sta pri odstiranju in predvsem razumevanju ostankov preteklosti nerazdružljiva. Gostje: dr. Mateja Kos Zabel, dr. Alenka Miškec, dr. Tomaž Lazar, prof. dr. Žiga Šmit, dr. Zora Žbontar, Saša Rudolf. foto: V laboratoriju (vir: visitljubljana.si)


13.11.2017

Umetnost in disciplina

»Ker se je sodobna država po Foucaultu formirala v intenzifikaciji pastoralnih oblik oblasti, lahko rečemo, da so spremembe, ki so se dogajale na področju slikarstva v 17. stoletju, izjemno pomembne za razumevanje sodobne umetnosti.« v knjigi Umetnost in disciplina, Zgodovina urjenja umetnikov, tkalcev in beračev v klasični dobi zapiše doktor sociologije kulture in akademski slikar Andrej Pezelj. Želja po izobraževanju kot eden najpomembnejših vidikov pastoralne oblasti je bila tako tisti temeljni kamen (samo)discipline, ki se je kalila skozi skupinske in kontinuirane oblike izobraževanja in katere rezultat sta bila spremenjena umetniška praksa in spremenjeno razumevanje umetnin v 17. stoletju. Zakaj je bilo v 17. stoletju pomembno disciplinirati slikarja in ne recimo peka, čevljarja ali izdelovalca nožev? Kaj nam uvid v prakse discipliniranja v 17. stoletju pove o sodobni umetniški produkcij? O tem bo spregovoril dr. Andrej Pezelj.


06.11.2017

Rojstvo novih domovin. O bogati ustvarjalnosti slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji

Slovenski čudež. Tako so pogosto poimenovani vsestranski razcvet, živost in duhovna moč Slovencev v begunskih taboriščih, kjer se je končal beg tisočev prestrašenih družin, ki so bile maja 1945 prisiljene zapustiti svoje domove. Čeprav so bile razmere v taboriščih izredno slabe in čeprav so bili deležni nenehnih pritiskov komunistične oblasti, je ustvarjalnost teh ljudi prerasla v komaj umljiv fenomen svetovnih razsežnosti. Podrobno ga opisujeta knjiga in razstava z naslovom Rojstvo novih domovin, o njem pa več tudi v oddaji. V njej gostimo avtorje zgodovinarko dr. Heleno Jaklitsch, Lenarta Riharja, ravnatelja Rafaelove družbe ,in Heleno Janežič, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi Zbirke tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije.


30.10.2017

Martin Luther

Ob 500­. obletnici začetkov reformacije je izšla vrsta biografij Martina Luthra, ena izmed njih, monografija Erica Metaxasa z zelo udarnim naslovom Človek, ki je ponovno odkril Boga in spremenil svet. Kakšen je bil torej družbeni kontekst, v katerem se je razvila reformacije, kaj je naredil Luther, katere popularne predstave o njem niso zgodovinsko dokazane, kaj je reformacija in kako je vplivala na našo civilizacijo, to je le nekaj tem, o katerih bosta v oddaji Ars humana razmišljala upokojeni profesor za sociologijo religije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in glavni urednik revije za vprašanja protestantizma “Stati inu obstati” dr. Marko Kerševan ter kulturni in literarni zgodovinar in glavni urednik Zbranih del Primoža Trubarja dr. Jonatan Vinkler, z njima se bo pogovarjal, v živo, Marko Golja. Nikar ne zamudite.


23.10.2017

Boris A. Novak in njegov opus magnum

Boris A. Novak upravičeno slovi kot mojster pesemskih oblik, z epom v treh knjigah Vrata nepovrata pa je prekosil samega sebe. Ustvaril je literarno delo, kot ga doslej nismo imeli v slovenski književnosti in kot so redka v evropski. Z bravuroznimi verzi, več deset tisočimi, urejenimi v pomensko smiselne speve, je pesnik ustvaril podobo mikrokozmosa, ki se razrašča v makrokozmos, in tako rešil pozabe ne le svoje bližnje, ampak tudi svet minulih let, desetletij in več. Z izidom tretje knjige epa z naslovom Bivališče duš je pesnik sklenil svoj opus magnum; več o Bivališču duš in epu Vrata nepovrata bo povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo, zagotovo pa bo prebral pesem, dve, tri iz svojega življenjskega dela. Nikar ne zamudite.


16.10.2017

Umetnost in znanost

Preplet znanosti in umetnosti postaja vse bolj del vsakdanjosti in navdihuje tako znanstvenike kot umetnike. Slednji predvsem skozi svoje umetniške projekte premikajo meje razumevanja umetnosti in ustvarjajo nova izrazna orodja ter tehnologije. O tej temi se je v oddaji Ars humana Aleksandra Saška Gruden pogovarjala z umetniškim vodjem galerije Kapelica Jurijem Krpanom, ki že več kot dvajset let vzpodbuja produkcijo in predstavljanje tovrstne umetnosti.


09.10.2017

Svoboda reprodukcije – v dialogu z Mestom žensk oziroma prostor za javno debato, ki nastaja na presečišču umetnosti, znanosti, aktivizma in medijev

Med 6. in 14. oktobrom pod geslom nacija_natura_norma poteka 23. Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk. Festival, ki je izrazito multidisciplinaren, združuje performanse, razstave, filmske projekcije, koncerte, delavnice, predavanja, okrogle mize. Eno izmed vprašanj v fokusu letošnje edicije festivala je svoboda reprodukcije – od pravice do splava do (ne)normativnih družin in vprašanja reprodukcije v kontekstu biodigitalne revolucije. Vprašanje, ki smo si ga zastavili v oddaji Ars humana, pa je, kakšen prostor za javno debato se odpre, ko znanost stopi v polje umetnosti, ko umetnost vstopi v polje aktivizma, ko vsebine, ki jih umetniški projekti odpirajo, prek kritik, refleksij, strokovnih člankov vstopijo v medijski prostor. Gostje v oddaji so bili: Teja Reba, umetniška vodja festivala Mesto žensk, teoretičarka gledališke umetnosti in aktivistka dr. Maja Šorli, intermedijska umetnica in dr. biomedicine Špela Petrič ter urednica uredništva za kulturo časopisa Dnevnik Tanja Lesničar Pučko.


02.10.2017

Grigorij Čhartišvili in njegova knjiga Pisatelj in samomor

"Ali je samomor dopusten, ali samomor ne krši pravil »poštene igre«, v kateri sodeluje vsak živeči?" To je vprašanje, ki je v Gruziji rojenega Grigorija Čhartišvilija spodbudilo k pisanju knjige Pisatelj in samomor. A zanimiva ni le knjiga, ki smo jo dobili v prevodu Boruta Kraševca in z obširno spremno besedo dr. Blaža Podlesnika, pač pa tudi njen ustvarjalec, ki pod različnimi psevdonimi piše leposlovje in esejistiko. O njem in njegovem delu v tokratni oddaji z Borutom kraševcem in dr. Blažem Podlesnikom.


25.09.2017

Prenova Evrope

Ob 40-letnici izida 57. številke Nove revije je Slovenska akademija znanosti in umetnosti pripravila posvetovanje Prispevki za slovenski nacionalni program II. Prispevki sedemnajstih udeležencev in ene udeleženke so izšli v zborniku z naslovom Prenova Evrope. Zbornik je uredil akademik Tine Hribar, ki bo več o njem, predvsem pa o Slovencih in drugi evropski renesansi povedal v oddaji Ars humana v živo, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.


18.09.2017

O (ne)prevajanju naslovov jazzovskih komadov

Na programu Ars lahko poslušate, drage poslušalke in dragi poslušalci, tudi oddaje o jazzu. V njih so naslovi skladb navedeni v izvirniku. Je to prav, je to narobe, je to smiselno ali ne, o tem se bodo v tokratni oddaji Ars humana v živo pogovarjali gostje, ljubitelji jazza: prevajalec in esejist Aleš Berger, pesnik in pisatelj Milan Dekleva, glasbenik in multiinstrumentalist Milko Lazar, jezikoslovec, slovenist s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Marko Stabej in urednik za jazz na Radiu Slovenija Hugo Šekoranja, v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.


11.09.2017

Kulturni svetniki, romantični nacionalizem in kanonizacija

Ob izteku slovenskega in evropskega projekta Kulturni svetniki in romantični nacionalizem v Evropi lahko v oddaji Ars humana prisluhnete pogovoru, ki je nastal ob izidu kolektivne monografije Kulturni svetniki in kanonizacija; monografija velja za enega izmed temeljnih dosežkov projekta, o njej, kulturnih svetnikih, romantičnem nacionalizmu in kanonizaciji pa sta spregovorila njen urednik, izredni profesor, dr. Marijan Dović in docent dr. Luka Vidmar, eden izmed sodelujočih avtorjev.


21.08.2017

UMETNOST, KI USTVARJA Z ZAKONOM

V Novi Novi Galeriji nedaleč od Königsplatza v Kasslu so v okviru Documente predstavili projekt Društva Halitovih prijateljev – dokumentacijo raziskave umora enaindvajsetletnega Halita Yozgata, devete iz niza žrtev rasistično motiviranih umorov migrantov. Dokazi kot umetniško delo so primer hibridnih pravno-umetniških dogodkov. V tokratni oddaji Ars humana bomo premišljevali o tem, kako ti projekti postavijo ogledalo tako umetnosti kakor tudi pravu, in si zastavili vprašanje: V čem je dodana vrednost vprašanj, ki jih ti projekti odpirajo v širšem javnem prostoru? Naš sogovornik bo dr. Aldo Milohnič, avtor knjige Umetnost v času vladavine prava in kapitala.


04.09.2017

Celjski knezi

Na Slovenskem smo imeli v času razvitega in poznega srednjega veka dve plemiški družini, ki sta dosegli vojvodsko in knežjo raven vladanja in imeli v posesti območja, ki danes sodijo pod oblast več držav. Prva so bili Spanheimi, ki so vladali so od sredine 11. stoletja skoraj do konca 13. stoletja, ko rodbina izumre. Druga plemiška družina so bili Celjski grofje in pozneje Celjski knezi; vladali so ozemlju, ki je danes v treh državah: v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji. S ''celjskimi'' se prvič srečamo v prvi četrtini 12. stoletja, prvi pravi vzpon doživijo na prelomu v štirinajsto stoletje, vrh pa v prvi polovici 15. stoletja. Toda kmalu po sredini stoletja rodbina tragično izumre, saj ni več moških potomcev. Usoda celjskih knezov je po svoje tudi dokaz, da so se v 15. stoletju odnosi začeli hitreje spreminjali in napovedovati renesanso, ki je bila uvod v novo dobo. O tem, pa tudi o marsičem drugem, v oddaji, ki jo je pripravil Ivan Merljak, pripovedujeta zgodovinar, red. prof. ddr. Igor Grdina in zgodovinar in publicist, dr. Sandi Sitar.


28.08.2017

Zygmunt Bauman: Mislec tekoče moderne

Prof. Zygmunt Bauman sodi ne le med najpomembnejše svetovne sociologe zadnjih desetletij, marveč med najbolj prodorne mislece sodobne družbe, njenih stranpoti in razvojnih teženj. Bauman je bil vselej velik stilist: svojo teoretsko misel je, kadar je le mogel, upodobil s pomenljivimi prispodobami in jo s tem približal bralcu. Epohalni prehod iz moderne v postmoderno je denimo povzel s prispodobo taljenja in tekočnosti. Svoja dela, ki sodijo med sodobne sociološke klasike, je zapisoval s pretanjeno domišljijo, toda tudi z disciplino nadarjenega pisatelja. Čeprav je Bauman v začetku letošnjega leta umrl, s svojo mislijo še naprej navdihuje in jasni sociološko domišljijo bralcev po vsem svetu. Tokrat smo v Ars humani očrtali njegovo sociološko misel in življenjsko pot skozi dolgo 20. stoletje. Oddajo je pripravil in odlomke prevedel Urban Tarman. Vabljeni k poslušanju! Foto: Borut Krajnc, 2011 (objavljeno z dovoljenjem avtorja)


14.08.2017

Svetniki in svetništvo v življenju kristjana

V velikonočni oddaji Ars humana bomo s prof. dr. Francetom M. Dolinarjem spregovorili o njegovi knjigi Vi ste luč sveta, ki prinaša duhovne podobe kandidatov za svetnike s slovenskega prostora, blažene in Božje služabnike. V monografiji je predstavljenih 33 svetniških zgledov: 13 svetnikov, ki so delovali v slovenskem prostoru, 7 blaženih, ki izvirajo iz slovenskega prostora in 13 Božjih služabnikov, ki po rodu izvirajo iz slovenskega prostora. Spregovorili pa bomo tudi o tem, kaj je svetništvo, kam segajo začetki čaščenja svetnikov in zakaj je čaščenje svetnikov za življenje kristjanov pomembno.


Stran 18 od 42
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov