Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
817 epizod
817 epizod
Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.
Pred sedemdesetimi leti je Evropa praznovala konec druge svetovne vojne. Toda kaj se je dogajalo tik po njej? Konec spopadov še ni pomenil miru in vrnitve v normalno življenje. Evropa je bila porušena in začela so se obračunavanja s kolaboranti. O teh temnih in zamolčanih plateh polpretekle zgodovine je britanski zgodovinar Keith Lowe napisal odmevno knjigo z naslovom Podivjana celina, ki smo jo predstavili v tej oddaji. Pripravil jo je Tomaž Gerden.
Andrej Rozman Roza je pesnik za otroke in odrasle, nekoč je pisal tudi prozo za odrasle, za otroke jo še vedno piše, snuje in režira komedije ter v njih skoraj praviloma nastopa, je pionir pocestnega gledališča, libretist in scenarist, filmski in televizijski igralec, prevajalec, aktivist za ukinitev davka na knjige in še kaj, predvsem pa je eden redkih sodobnih ustvarjalcev, ki zna razgibati naše smejalne mišice. Zato nikar ne zamudite oddaje Ars humana, v kateri bo priljubljeni ustvarjalec v pogovoru z Markom Goljo povedal več o sebi in svojem delu, zagotovo pa bo prebral tudi kako svojo pesem.
Delo Predstavljanje sebe v vsakdanjem življenju je sociološka klasika, ki velja za eno od najbolj citiranih del s področja humanistike. Erving Goffman (1922 – 1982) v njem na osnovi terenskih, etnoloških raziskav kot tudi s primeri iz literarnih del pretresa, kako posameznik v vsakdanjih situacijah predstavlja sebe. To delo je v marsičem aktualno še danes. Zakaj – tudi o tem v tej oddaji, katere gostji sta bili dr. Mirjana Ule ter Polona Petek in katero je pripravil Gregor Podlogar.
Doktor Božidar Jezernik je v minulih letih objavil kar nekaj zanimivih knjig, tako leta 2011 znanstveno monografijo Divja Evropa: Balkan v očeh zahodnih politikov in leta 2013 znanstveni deli Goli otok – Titov gulag in Nacionalizacija preteklosti, z letnico 2014 pa je na začetku letošnjega leta izšla še monografija Mesto brez spomina. V njej dr. Jezernik razmišlja in ilustrira naravo in usodo spomenikov v Ljubljani, skratka, naš odnos do preteklosti. Z doktorjem Jezernikom se je v oddaji Ars humana pogovarjal, v živo, Marko Golja.
Harmonika je nacionalni simbol, s katerim se pozitivno ali negativno identificira precejšen del Slovencev, hkrati pa je to inštrument, ki ima bogato tradicijo in je danes eno od najbolj razširjenih glasbil na svetu. V oddaji smo s skladateljem in harominikarjem Bratkom Bibičem pretresli, kakšni so družbeni, kulturni in umetniški aspekti harmonike, kakor tudi kakšne so zgodovinske in aktualne prakse tega razvpitega inštrumenta. Oddajo je pripravil Gregor Podlogar.
Franc Sever – Franta se je kot osemnajstletni mladenič konec leta 1941 pridružil partizanom. Kot partizan je doživel, tudi že kar literarne oziroma filmske in vendar resnične dogodke, tako preboj na Menini planini in predajo hrvaških ustašev in domobrancev. O svojem zelo razgibanem življenju je Franc Sever – Franta pri dopolnjenih devetdesetih letih napisal berljivo in zanimivo knjigo Trenutki odločitve, več o njih, o svojih trenutkih odločitve in življenjskih preizkušnjah pa je povedal v pogovoru z Markom Goljo.
Za postmoderno misel, ki uveljavlja pluralnost filozofskih pristopov in oslabitev subjekta, je značilna kritika metafizike. Na vprašanje, ali je s tem ogrožena tudi religija, je dr. Branko Klun v pogovoru z Marjanom Kovačevičem Beltramom odgovoril s prikazom bibličnih odmevov v postmoderni misli.
Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.
»Veliki Aleksandrijčan, ki ga je kljub nedvomnim dosežkom njegova Cerkev v nekem specifičnem obdobju ovrgla kot heretika, danes – čeprav zunaj cerkvenega koledarja – velja za klasičnega cerkvenega očeta, začetnika sistematične teologije in nič manj kot za utemeljitelja zahodne metafizike svobode. Z mostom med navideznimi nasprotji – Jeruzalemom in Atenami, med Svetim pismom in filozofijo, med intelektualnim ustvarjanjem in pobožnostjo, alegorijo in tekstno kritiko – pa je postavil temelje krščanske kulture,« iz spremne besede Origenove knjige O počelih. Gostja oddaje je prevajalka tega dela Neža Gačnik. Vir fotografije: svetniki.wordpress.com
Pozornost smo posvetili enemu največjih umetnikov 20. stoletja Johnu Cageu (1912 – 1992). V oddaji, ki je bila prvič objavljena leta 2012 ob njegovi stoletnici rojstva, so tega umetnika predstavili pianistka Nina Prešiček, profesor na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete doc. dr. Gregor Pompe, glasbeni kritik Luka Zagoričnik in pesnik ter prevajalec Cagejevih tekstov v slovenščino Primož Čučnik. Oddajo je pripravil Gregor Podlogar.
Odkrivali smo prostranstva ruske duše, ki jo utelešata Fjodor Mihajlovič Dostojevski in Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev. V ospredju je bila Berdjajeva knjiga Svetovni nazor Dostojevskega. V njej se srečujeta rusko pravoslavje in zahodno krščanstvo, ateistični humanizem in duhovni personalizem. Gost: dr. Edvard Kovač. Oddaja je bila prvič na sporedu 9.1.2012.
V zbirki Koda pri Študentski založbi je pred kratkim izšla knjiga Gnostični evangeliji in reakcija cerkvenih očetov. Uvodno študijo je napisal dr. Jan Ciglenečki, ki je gnostične evangelije tudi prevedel; odlomke iz spisa Proti herezijam Ireneja iz Lyona je prevedel Marko Kastelic. Zakaj so gnostični evangeliji zanimivi in kakšno je gnostično Spoznanje, bosta med drugim pojasnila prevajalec gnostičnih evangelijev dr. Jan Ciglenečki in avtor zbirke Gnostični eseji dr. Marko Uršič, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Kitajska je nekakšen model antimoderne predvsem zaradi nerazumevanja, saj kitajsko miselnost v Evropi še vedno razumemo kot simbol iracionalnosti. Knjiga Odnos kot jedro spoznanja profesorice doktorice Jane Rošker, ene najbolj uveljavljenih sinologinj pri nas, daje drugačen vpogled v pisano panoramo kitajske zgodovine. Ta sega vse od antičnih protofilozofskih klasikov pa do sodobnih sintez evroameriške in postmaoistične miselnosti. Več o kitajski miselnosti in filozofiji pa v oddaji, v kateri smo gostili avtorico omenjene knjige.
Eden najbolj branih slovenskih pisateljev Evald Flisar te dni praznuje sedemdeset let. Flisar, čigar dramska dela redno uprizarjajo na svetovnih odrih, ima obsežen pisateljski in dramski opus, hkrati pa je tudi dolgoletni urednik revije Sodobnost. V oddaji bomo tega večkrat nagrajenega literarnega ustvarjalca predstavili skozi pogovor, ki bo usmerjen tudi v njegovo nenavadno življenjsko pot, prepredeno s številnimi potovanji. Pripravlja Gregor Podlogar.
O poeziji v Mariboru so razmišljali Prešernov nagrajenec Andrej Brvar, Veronikina nagrajenka Petra Kolmančič in urednik Antologije mariborskih pesnikov Robert Titan Felix, v pogovoru v živo z Markom Goljo.
Izrazit nasprotnik monarhizma, ki verjame, da bi umetnost morala biti dostopna vsem. Genij, za katerega ustvarjanje prepričani monarh Ludwig II. Bavarski zapravi večji del svojega premoženja in mu v Bayreuthu zgradi gledališče, kjer danes vstopnica za ogled predstave stane nekaj tisoč evrov. Ob izidu Izbranih spisov Umetnost in družba Richarda Wagnerja bomo spregovorili o življenju in delu enega osrednjih umetnikov 19. stoletja, ki dve stoletji po svojem rojstvu še vedno ponuja bogato snov za razmislek o glasbi, gledališču in družbi.
Dr. Lenart Škof v knjigi Etika diha in atmosfera politike pretrese, kakšne so nove možnosti tako etike kot tudi politike, pri tem pa se predvsem opira na misel ameriškega misleca Johna Deweya. Škof s tem predstavlja in misli pri nas manj poznano filozofsko tradicijo, ki bi si vsekakor zaslužila več pozornosti. Oddaja, ki jo je pripravil Gregor Podlogar, je bila prvič na našem sporedu konec leta 2013.
Transverzala je sicer planinski izraz, a tako je dr. Jože Vogrinc naslovil tudi svojo zadnjo knjigo fragmentov. Gre za krajša besedila, ki jih je avtor pisal ob prebiranju pomembnejših besedil s področja humanistike. Vendar Vogrinčevi fragmenti teh besedil ne pojasnjujejo, jih predvsem komentirajo in prevprašujejo. V oddaji, ki jo je pripravil Gregor Podlogar, smo gostili dr. Vogrinca in ga med drugim vprašali, zakaj je pomembno kritično branje.
Konec minulega leta je v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura izšla obsežna znanstvena monografija Vebrov učenec literarnega zgodovinarja dr. Toma Virka. Dr. Virk v knjigi predstavi Jugovo življenje, delo in delovanje, predvsem pa dekonstruira Jugov mit v alpinistiki, filozofiji, etični prenovi in narodnoobrambnem boju proti fašizmu. Skratka, Vebrov učenec je knjiga, ki se spopade z mitom. Več o Klementu Jugu, njegovi mitologizaciji in protislovjih pa je dr. Virk povedal v oddaji, ki jo je pripravil Marko Golja.
Mlada literatura na območju nekdanje Jugoslavije Sodelujejo Uroš Prah, Tadej Meserko, Tea Tulić Pogovor vodi Vlado Motnikar
Neveljaven email naslov