Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Frankfurtski knjižni sejem je po dolgih letih prinesel val optimizma. Prvič po letu 2012 so v Nemčiji opazili porast prodaje knjig! Častna gostja sejma Norveška se je pohvalila, da 88 odstotkov državljanov in državljank prebere vsaj eno knjigo na leto, 100 založb na leto izda 5000 novih naslovov. Tudi Slovenci izdamo toliko knjig kot Norvežani, a le dobra polovica prebere vsaj eno knjigo na leto. Slišimo lahko, da slovenske knjige večinoma niso zanimive, da jih je preveč, da so predrage, tiskana knjiga pa je relikt zgodovine. Mar res?
Vodi: Blaž Mazi
Gostje: Nataša Detič, Andrej Blatnik in Miha Kovač
Slovenci izdamo toliko knjig kot Norvežani, a le dobra polovica prebere vsaj eno knjigo letno.
Število ljudi, ki ne berejo več knjig, je v zadnjih letih naraslo, za nekaj odstotkov je padlo tudi število bralcev v vseh drugih kategorijah. V petih letih, kolikor jih je minilo od raziskave Knjiga in bralci V, je prišlo na več področjih do še večjega upada kot prej v šestnajstih letih. Letno število izdanih naslovov se je med letoma 2014-2019 zmanjšalo za skoraj tisoč, oziroma 19 odstotkov.
Izposoja v knjižnicah se je znižala s štirih izposojenih knjig leta 2014 na tri in pol v letošnjem letu. Še več, v Sloveniji se je zmanjšalo tudi število družin, ki redno berejo otrokom. Kar za tretjino manj je tistih, ki letno preberejo več kot 20 knjig. Manj je tudi tistih, ki preberejo vsaj šest ali deset knjig, zmanjšalo se je celo število bralcev e-knjig, pri čemer je zanimivo, da se je povečalo število tistih, ki zase trdijo, da so bralci, a v resnici ne berejo… Nekoč profesionalna založniška dejavnost se vse bolj spreminja v prostočasni hobi.
Osrednja in najbolj zaskrbljujoča ugotovitev raziskave Knjiga in bralci VI je, da je po blagem upadanju v devetdesetih letih število nebralcev v Sloveniji znova naraslo, saj jih je trenutno toliko, kot jih je bilo leta 1979. Po vsem, kar je bilo v zadnjih desetletjih storjenega na področju knjižnih in bralnih politik, smo glede števila bralcev torej tam, kjer smo bili pred 40 leti.
Z nami bodo na Pisateljskem odru Knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani, na valovih Radia Slovenija in v videoprenosu na spletni strani Radiotelevizije Slovenija Nataša Detič, Samo Rugelj, Andrej Blatnik in Miha Kovač.
Foto: Ivan Merljak
641 epizod
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Frankfurtski knjižni sejem je po dolgih letih prinesel val optimizma. Prvič po letu 2012 so v Nemčiji opazili porast prodaje knjig! Častna gostja sejma Norveška se je pohvalila, da 88 odstotkov državljanov in državljank prebere vsaj eno knjigo na leto, 100 založb na leto izda 5000 novih naslovov. Tudi Slovenci izdamo toliko knjig kot Norvežani, a le dobra polovica prebere vsaj eno knjigo na leto. Slišimo lahko, da slovenske knjige večinoma niso zanimive, da jih je preveč, da so predrage, tiskana knjiga pa je relikt zgodovine. Mar res?
Vodi: Blaž Mazi
Gostje: Nataša Detič, Andrej Blatnik in Miha Kovač
Slovenci izdamo toliko knjig kot Norvežani, a le dobra polovica prebere vsaj eno knjigo letno.
Število ljudi, ki ne berejo več knjig, je v zadnjih letih naraslo, za nekaj odstotkov je padlo tudi število bralcev v vseh drugih kategorijah. V petih letih, kolikor jih je minilo od raziskave Knjiga in bralci V, je prišlo na več področjih do še večjega upada kot prej v šestnajstih letih. Letno število izdanih naslovov se je med letoma 2014-2019 zmanjšalo za skoraj tisoč, oziroma 19 odstotkov.
Izposoja v knjižnicah se je znižala s štirih izposojenih knjig leta 2014 na tri in pol v letošnjem letu. Še več, v Sloveniji se je zmanjšalo tudi število družin, ki redno berejo otrokom. Kar za tretjino manj je tistih, ki letno preberejo več kot 20 knjig. Manj je tudi tistih, ki preberejo vsaj šest ali deset knjig, zmanjšalo se je celo število bralcev e-knjig, pri čemer je zanimivo, da se je povečalo število tistih, ki zase trdijo, da so bralci, a v resnici ne berejo… Nekoč profesionalna založniška dejavnost se vse bolj spreminja v prostočasni hobi.
Osrednja in najbolj zaskrbljujoča ugotovitev raziskave Knjiga in bralci VI je, da je po blagem upadanju v devetdesetih letih število nebralcev v Sloveniji znova naraslo, saj jih je trenutno toliko, kot jih je bilo leta 1979. Po vsem, kar je bilo v zadnjih desetletjih storjenega na področju knjižnih in bralnih politik, smo glede števila bralcev torej tam, kjer smo bili pred 40 leti.
Z nami bodo na Pisateljskem odru Knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani, na valovih Radia Slovenija in v videoprenosu na spletni strani Radiotelevizije Slovenija Nataša Detič, Samo Rugelj, Andrej Blatnik in Miha Kovač.
Foto: Ivan Merljak
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
V oddaji Arsov forum bomo govorili o ustvarjalnosti – razmišljali bomo o njeni vlogi v družbi, o umetniškem ustvarjanju, o ustvarjalnosti v znanosti, o razmerah, v katerih sploh pride do izraza. Izhodišče za oddajo je zbirka esejev Ustvarjalnost, uredil jih je Iztok Simoniti, ki je pred kratkim izšla pri Slovenski matici, vendar ne bomo ostali pri predstavitvi knjige. Pogovor bo vodil Vlado Motnikar.
Kako razmišljati o drugi svetovni vojni kot o enem najbolj travmatičnih zgodovinskih dogodkov, kako govoriti o njenih posledicah in kako po sedemdesetih letih gledamo na to vojno, ki ima še danes vpliv na naša življenja – o vsem tem smo govorili v tokratni oddaji. Pripravil jo je Gregor Podlogar.
Prenova gradov je del mednarodnim ratificiranim dediščinskim listinam zavezanih obveznosti države do lastne dediščine. V zadnjem resornem zakonu (ZVKD-1, l.2008) je večji del odgovornosti za ohranjanje dediščine poleg resornega ministrstva in ZVKD pripadel tudi lastnikom. Kaj o obstoječi praksi ohranjanja nepremične kulturne dediščine - gradove bomo v pogovoru izpostavili - mislijo strokovnjaki iz po zakonu odgovornih - Min.za kulturo zastopa mag.Gojko Zupan, Zavod za kulturno dediščino RS pa mag.Damjana Pečnik, in zgodovinar dr.Miha Preinfalk iz ZIMK ZRC-SAZU ter umetnostni zgodovinar dr.Andrej Smrekar, nekdanji direktor Narodne galerije v glavnem mestu. Pogovor vodi Goran Tenze.
Dvajset let po razpadu Jugoslavije, države naslednice še vedno niso razdelile nekoč skupnega premoženja. Na razstavi »Vrnitev ambasadorjev umetnosti« v Narodni galeriji v Ljubljani so tako na ogled dela slovenskih umetnikov z diplomatskih in konzularnih predstavništev nekdanje Jugoslavije po svetu. Prve primopredaje so bile opravljene leta 2003, v dobrem desetletju je bilo vrnjenih 200 umetnin. V kolikšni meri se izvaja sporazum o vprašanjih nasledstva oziroma kako hitro poteka razdelitev umetniških del? V kakšnem stanju so bila dela predana Sloveniji? O vsem tem bo tekla beseda v oddaji Arsov forum. V pogovoru bosta sodelovali direktorica Narodne galerije v Ljubljani, doktorica Barbara Jaki in visoka predstavnica Republike Slovenije za nasledstvo, doktorica Ana Polak Petrič. Z njima se bo pogovarjal Marko Rozman.
Danes ogled filma v kinu ne predstavlja več epicentra filmske kulture. Filme najdemo na internetu, piratske kopije hollywoodskih uspešnic prodajajo na obcestnih stojnicah širom po svetu. Kljub temu je malo filmskih študij, ki bi se ukvarjale z vprašanjem, kje danes film najdemo v geografskem, ekonomskem smislu. Pri Slovenski Kinoteki je pred kratkim izšla študija Ramona Lobata z naslovom Sive ekonomije filma, ki zapolnjuje to vrzel. V oddaji knjiga predstavlja izhodišče za razmislek o delovanju neformalne ekonomije filma. Gostje v oddaji so urednik knjige Nil Baskar, vodja raziskovalno-založniškega oddelka v Kinoteki Andrej Šprah in filmski publicist Denis Valič.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Ob mednarodnem letu svetlobe in svetlobnih tehnologij pogovor o pomenu svetlobe v arhitekturi, javnem prostoru in umetnosti. Gosti Katerina Mirovič, dr Tomaž Novljan in Katja Paternoster.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Status samostojnega umetnika oziroma samozaposlenega v kulturi je veljal za cehovski ponos, danes pa se številni odločajo zanj, ker ne dobijo zaposlitve. Življenje s takim statusom je zahtevno, saj so samozaposleni v kulturi delodajalci in delavci v isti osebi, zato jim ne pripadajo pravice delavca. Za letos napovedujejo spremembe zakonodaje, med samozaposlenimi pa poteka javna razprava o predlogih sprememb. V Arsovem forumu smo se vprašali, koliko je status samozaposlenega v kulturi še privlačen in katere spremembe bi bile nujne za njegovo izboljšanje.
Simona, Semenič, Matjaž Zupančič, Rok Vilčnik, Vedrana Grisogono, Vinko Moderndorfer. Pet avtorjev. Pet nominiranih besedil za Grumovo nagrado, najvišje nacionalno priznanje za dramatiko, ki jo vsako leto - že tradicionalno - podelijo v okviru Tedna slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj. Kaj žene človeka, da napiše zgodbo? Kako izbere svoj lik? Zakaj posameznik piše na točno določen način? Koga nagovarja s svojo zgodbo? Se smeje, ko piše? Kolikokrat napiše sceno, preden dokončno postavi piko? Je vsaka zgodba nova zgodba ali vse življenje pišemo eno in isto zgodbo v različnih odtenkih? O tem kaj pišemo, kako pišemo, za koga pišemo in zakaj pišemo (tudi) za gledališče, smo ob zaključku Tedna slovenske drame spregovorili s Simono Semenič, Vedrano Grisogono in Matjažem Zupančičem.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Današnji Arsov forum sicer ne bo prinesel vpogleda v aktualno dogajanje v kulturi; bo pa prinesel razmislek o zanimivi temi. Ob stoletnici začetka prve svetovne vojne je oživel spomin nanjo in na to, kako je zaznamovala svet in tudi ustvarjanje v njem; v oddaji bo tekla beseda o tem, kako se je velika vojna odražala v umetnosti, predvsem likovni. Zgodovinarja mag. Marka Štepca in umetnostnega zgodovinarja akademika dr. Milčka Komelja je pred mikrofon povabila Staša Grahek. Slika: Fran Tratnik: Begunci 1916/17
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Ob 20. marcu, mednarodnem dnevu frankofonije, posvečamo Arov forum frankofoniji. Tadeja Krečič gosti v studiu Vladimirja Pogačnika, profesorja francoskega jezika, o frankofoniji pa govorita Anne Durufle, direktorica francoskega inštituta Charles Nodier v Ljubljani in Metka Zupančič, profesorica francoske književnosti, ki je več let predavala v Qubecu v Kanadi.
V sredo, 5. marca so v Narodnem muzeju odprli razstavo Arhivi – zakladnice spomina. Pri pregledni razstavi slovenske arhivske dediščine so sodelovali Arhiv Republike Slovenije, Pokrajinski arhiv Koper, Pokrajinski arhiv Maribor, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Zgodovinski arhiv Celje, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Nadškofijski arhiv Ljubljana, Nadškofijski arhiv Maribor in Škofijski arhiv Koper. Ob razstavi je izšla tudi monografija, ki dodatno predstavlja bogastvo slovenskih arhivov. Več o njihovih zbirkah in delovanju, pa tudi o njihovih težavah in prihodnosti bodo v Arsovem forumu povedali arhivska svetovalka iz Pokrajinskega arhiva Koper docentka dr. Zdenka Bonin, upokojeni arhivist in zgodovinar France Dolinar ter zgodovinar in arhivist dr. Andrej Nared, namestnik direktorja Arhiva Republike Slovenije in vodja razstavnega projekta Arhivi – zakladnice spomina, z njimi se bo pogovarjal, v živo, Marko Golja.
Neveljaven email naslov