Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Frankfurtski knjižni sejem je po dolgih letih prinesel val optimizma. Prvič po letu 2012 so v Nemčiji opazili porast prodaje knjig! Častna gostja sejma Norveška se je pohvalila, da 88 odstotkov državljanov in državljank prebere vsaj eno knjigo na leto, 100 založb na leto izda 5000 novih naslovov. Tudi Slovenci izdamo toliko knjig kot Norvežani, a le dobra polovica prebere vsaj eno knjigo na leto. Slišimo lahko, da slovenske knjige večinoma niso zanimive, da jih je preveč, da so predrage, tiskana knjiga pa je relikt zgodovine. Mar res?
Vodi: Blaž Mazi
Gostje: Nataša Detič, Andrej Blatnik in Miha Kovač
Slovenci izdamo toliko knjig kot Norvežani, a le dobra polovica prebere vsaj eno knjigo letno.
Število ljudi, ki ne berejo več knjig, je v zadnjih letih naraslo, za nekaj odstotkov je padlo tudi število bralcev v vseh drugih kategorijah. V petih letih, kolikor jih je minilo od raziskave Knjiga in bralci V, je prišlo na več področjih do še večjega upada kot prej v šestnajstih letih. Letno število izdanih naslovov se je med letoma 2014-2019 zmanjšalo za skoraj tisoč, oziroma 19 odstotkov.
Izposoja v knjižnicah se je znižala s štirih izposojenih knjig leta 2014 na tri in pol v letošnjem letu. Še več, v Sloveniji se je zmanjšalo tudi število družin, ki redno berejo otrokom. Kar za tretjino manj je tistih, ki letno preberejo več kot 20 knjig. Manj je tudi tistih, ki preberejo vsaj šest ali deset knjig, zmanjšalo se je celo število bralcev e-knjig, pri čemer je zanimivo, da se je povečalo število tistih, ki zase trdijo, da so bralci, a v resnici ne berejo… Nekoč profesionalna založniška dejavnost se vse bolj spreminja v prostočasni hobi.
Osrednja in najbolj zaskrbljujoča ugotovitev raziskave Knjiga in bralci VI je, da je po blagem upadanju v devetdesetih letih število nebralcev v Sloveniji znova naraslo, saj jih je trenutno toliko, kot jih je bilo leta 1979. Po vsem, kar je bilo v zadnjih desetletjih storjenega na področju knjižnih in bralnih politik, smo glede števila bralcev torej tam, kjer smo bili pred 40 leti.
Z nami bodo na Pisateljskem odru Knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani, na valovih Radia Slovenija in v videoprenosu na spletni strani Radiotelevizije Slovenija Nataša Detič, Samo Rugelj, Andrej Blatnik in Miha Kovač.
Foto: Ivan Merljak
641 epizod
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Frankfurtski knjižni sejem je po dolgih letih prinesel val optimizma. Prvič po letu 2012 so v Nemčiji opazili porast prodaje knjig! Častna gostja sejma Norveška se je pohvalila, da 88 odstotkov državljanov in državljank prebere vsaj eno knjigo na leto, 100 založb na leto izda 5000 novih naslovov. Tudi Slovenci izdamo toliko knjig kot Norvežani, a le dobra polovica prebere vsaj eno knjigo na leto. Slišimo lahko, da slovenske knjige večinoma niso zanimive, da jih je preveč, da so predrage, tiskana knjiga pa je relikt zgodovine. Mar res?
Vodi: Blaž Mazi
Gostje: Nataša Detič, Andrej Blatnik in Miha Kovač
Slovenci izdamo toliko knjig kot Norvežani, a le dobra polovica prebere vsaj eno knjigo letno.
Število ljudi, ki ne berejo več knjig, je v zadnjih letih naraslo, za nekaj odstotkov je padlo tudi število bralcev v vseh drugih kategorijah. V petih letih, kolikor jih je minilo od raziskave Knjiga in bralci V, je prišlo na več področjih do še večjega upada kot prej v šestnajstih letih. Letno število izdanih naslovov se je med letoma 2014-2019 zmanjšalo za skoraj tisoč, oziroma 19 odstotkov.
Izposoja v knjižnicah se je znižala s štirih izposojenih knjig leta 2014 na tri in pol v letošnjem letu. Še več, v Sloveniji se je zmanjšalo tudi število družin, ki redno berejo otrokom. Kar za tretjino manj je tistih, ki letno preberejo več kot 20 knjig. Manj je tudi tistih, ki preberejo vsaj šest ali deset knjig, zmanjšalo se je celo število bralcev e-knjig, pri čemer je zanimivo, da se je povečalo število tistih, ki zase trdijo, da so bralci, a v resnici ne berejo… Nekoč profesionalna založniška dejavnost se vse bolj spreminja v prostočasni hobi.
Osrednja in najbolj zaskrbljujoča ugotovitev raziskave Knjiga in bralci VI je, da je po blagem upadanju v devetdesetih letih število nebralcev v Sloveniji znova naraslo, saj jih je trenutno toliko, kot jih je bilo leta 1979. Po vsem, kar je bilo v zadnjih desetletjih storjenega na področju knjižnih in bralnih politik, smo glede števila bralcev torej tam, kjer smo bili pred 40 leti.
Z nami bodo na Pisateljskem odru Knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani, na valovih Radia Slovenija in v videoprenosu na spletni strani Radiotelevizije Slovenija Nataša Detič, Samo Rugelj, Andrej Blatnik in Miha Kovač.
Foto: Ivan Merljak
Gostje v oddaji: Vesna Stanković Juričić, direktorica Urada RS za intelektualno lastnino Tomaž Grubar, SAZAS Tone Frelih, ZAMP Klemen Dvornik, AIPA Metod Pevec, Nacionalni svet za kulturo Moderator: Vlado Motnikar
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Na primeru gledališke predstave Iliada, ki je bila premierno uprizorjena v ljubljanskem Cankarjevem domu konec januarja, se bomo v Arsovem forumu pogovarjali o razmerju med simbolno vrednostjo umetniškega dela in pričakovanji, ki jih zbujajo promocijske in marketinške strategije. Ter o širši medijski umeščenosti na eni in o specifikah tako imenovanih »velikih« predstav na drugi strani. Z gosti: dr. Mirom Klinetom, Uršulo Cetinski in Diano Koloini. Vabimo vas k poslušanju!
Literarnih nagrad je danes v Sloveniji toliko, kot jih še ni bilo. Kaj pa nagrade pomenijo za socialni status ustvarjalcev, ali so dovolj finančno ovrednotene in kdo naj jih finančno podpira ter kakšna je njihova dejanska vrednost? O vsem tem v tokratni oddaji z gosti Ignacijo Fridl Jarc, Urbanom Vovkom in Matejem Bogatajem. Oddajo je pripravil Gregor Podlogar. Vir fotografije:thehindu.com
Pogovor v izhodišču predstavi novejšo knjigo muzeologinje in arheologinje dr. Verene Vidrih Perko z naslovom »Muzeologija in arheologija za javnost – Muzej Kras« (izšla je v Ljubljani leta 2014). Govorili bomo o vprašanju, kako muzeji v državi preverjajo svoj temeljni cilj, ohranjanje in predstavljanje premične kulturne dediščine, pa tudi o tem, kako to premično dediščino predstavljajo obiskovalcem, kako ti razumejo razstavljeno dediščino in kako muzealska stroka razume samo sebe v sodobni družbi. Poleg omenjene muzeologinje v pogovoru sodelujeta še Igor Irgolič iz Maribora, obiskovalec muzejev, in vodja državne službe za premično dediščino in muzeje dr. Marjeta Mikuž iz Narodnega Muzeja Slovenije. ŽIVO povezuje Goran Tenze.
Karikature, ki so žaljive do vernikov, običajno sprožijo buren odziv. Ta pa ne izhaja le iz napetosti do svobode govora, ampak korenini tudi v zgodovinskih in idejnih konfliktih, svetovni politiki in odnosu do manjšin po svetu. Kako težko je najti pravo mero pri iskanju srednje poti med svobodo govora in razžalitvijo verskih čustev, smo govorili v tokratnem Arsovem forumu.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Kaj se je zgodilo s filmsko ponudbo v prestolnici? Kako to, da imamo sicer uspešen art kinematograf v središču mesta, v Kolosejevih dvoranah pa so v zadnjih mesecih umanjkali naslovi nekaterih največjih hollywoodskih uspešnic? Kakšna je prihodnost kina in filmske ponudbe v Ljubljani, kjer bi bilo pričakovati, da bi imeli prebivalci možnost ogleda novih filmov – tako umetniških del kot hollywoodskih blockbusterjev? O tem se Tesa Drev pogovarja z direktorico Kinodvora Nino Peče Grilc, s predstavnico podjetja Reit investicije (trenutnega najemnika Koloseja) Tjašo Vrhovnik, z direktorjem distribucijske hiše Karantanija Cinemas Andrejem Novakom, z vodjo oddelka za kulturo pri mestni upravi Mestne občine Ljubljana Matejo Demšič in s filmskim publicistom Denisom Valičem.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Pogovor z urednico Matejo Krapež, prevajalko Manco G. Renko in kustrosom dr Ferdinandom Šerbeljem o knjigi Pariški bohemi (1889 - 1895).
Ob iztekajočem se starem in prebujajočem se novem letu bomo pred mikrofon povabili mlade umetnike: režiserko Matejo Kokol, skladatelja Leona Firšta in pisatelja Davorina Lenka. Z našimi gosti, katerih delo je kljub njihovi mladosti že pustilo močan pečat v našem prostoru, bomo spregovorili o delu kot poklicanosti; o izzivih izbire, ki ni pogojena s pragmatizom; o ljubezni in strahu, o kompromisih, ki jih za preživetje sprejmemo ali zavrnemo. In navsezadnje bomo spregovorili o vlogi umetnosti v življenju ne le ustvarjalcev, ampak nas vseh, in o ljubezni do umetnosti. Oddajo pripravlja Saška Rakef.
Tokratni Arsov forum bo naravnan praznično – v duhu božiča in stote obletnice začetka prve svetovne vojne. V oddaji smo zbrali odlomke iz besedil, nastalih v času velike vojne, v katerih so popisali svojo izkušnjo božiča na fronti slovenski vojaki Anton Grahek, Alojz Goriup, Albin Mlakar, Ivan Matičič, Franc Rueh in Jakob Prešern. Oddajo je pripravila Staša Grahek.
Računalniška, digitalna, internetna umetnost, vse to so danes izrazi, ki že pripadajo preteklosti. V dobi, ko je fascinacija nad medijem kot takim, že usahnila in ko se lahko, po besedah Igorja Štromajerja, končno ukvarjamo z umetnostjo, se je izoblikoval izraz post-internetna umetnost. O tem se bomo v tokratnem Arsovem forumu pogovarjali z Igorjem Štromajerjem, kuratorjem pravkar sklenjenega festivala Pixxelpoint, Sendi Mango, članico umetniškega kolektiva BridA in umetnico Pilo Rusjan, za uvod pa kratek pogovor z umetnostno kritičarko, teoretičarko in multidisciplinarno medijsko akterko Ido Hiršenfelder.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
10. decembra je svetovni dan človekovih pravic. Kaj so človekove pravice, zakaj so pomembne, kakšen je njihov položaj v svetu, kakšen v Evropi, kakšen pri nas – to so le nekatera izmed vprašanj, na katera bodo v Arsovem forumu odgovorili varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pravnik mag. Matevž Krivic in sodnik Mednarodnega sodišča za človekove pravice dr. Boštjan M. Zupančič. Z njimi se bo živo pogovarjal Marko Golja.
Na Ta veseli dan kulture, ko kulturne ustanove po vsej državi pripravljajo dan odprtih vrat, smo se spraševali o nacionalnem v kulturi. Še posebej ob slovesnih prireditvah, pa tudi ob protestih radi poudarjamo, da je slovenska kultura bistven del naše države, da je kultura državotvorna. Koliko sploh obstaja enoten pojem nacionalnega v kulturi, koliko na vrednotenje umetniškega dela vpliva nacionalni vidik, koliko verjamemo v nacionalno bistvo kulture in ali je nacionalno za ustvarjalce stimulativno? Gostje oddaje so bili: spletni umetnik Vuk Ćosić, režiser Metod Pevec, arhitekt Andrej Hrausky in sociolog kulture Jože Vogrinc.
25. edicija Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala dvanajst dni vabi v objem kinodvoran ljubitelje filma in jim v ogled ponuja raznolik izbor najnovejše svetovne filmske produkcije in nekaj filmskih klasik. Ob tej priložnosti je gost oddaje Arsov forum programski direktor festivala Simon Popek.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Neveljaven email naslov