Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Frankfurtski knjižni sejem je po dolgih letih prinesel val optimizma. Prvič po letu 2012 so v Nemčiji opazili porast prodaje knjig! Častna gostja sejma Norveška se je pohvalila, da 88 odstotkov državljanov in državljank prebere vsaj eno knjigo na leto, 100 založb na leto izda 5000 novih naslovov. Tudi Slovenci izdamo toliko knjig kot Norvežani, a le dobra polovica prebere vsaj eno knjigo na leto. Slišimo lahko, da slovenske knjige večinoma niso zanimive, da jih je preveč, da so predrage, tiskana knjiga pa je relikt zgodovine. Mar res?
Vodi: Blaž Mazi
Gostje: Nataša Detič, Andrej Blatnik in Miha Kovač
Slovenci izdamo toliko knjig kot Norvežani, a le dobra polovica prebere vsaj eno knjigo letno.
Število ljudi, ki ne berejo več knjig, je v zadnjih letih naraslo, za nekaj odstotkov je padlo tudi število bralcev v vseh drugih kategorijah. V petih letih, kolikor jih je minilo od raziskave Knjiga in bralci V, je prišlo na več področjih do še večjega upada kot prej v šestnajstih letih. Letno število izdanih naslovov se je med letoma 2014-2019 zmanjšalo za skoraj tisoč, oziroma 19 odstotkov.
Izposoja v knjižnicah se je znižala s štirih izposojenih knjig leta 2014 na tri in pol v letošnjem letu. Še več, v Sloveniji se je zmanjšalo tudi število družin, ki redno berejo otrokom. Kar za tretjino manj je tistih, ki letno preberejo več kot 20 knjig. Manj je tudi tistih, ki preberejo vsaj šest ali deset knjig, zmanjšalo se je celo število bralcev e-knjig, pri čemer je zanimivo, da se je povečalo število tistih, ki zase trdijo, da so bralci, a v resnici ne berejo… Nekoč profesionalna založniška dejavnost se vse bolj spreminja v prostočasni hobi.
Osrednja in najbolj zaskrbljujoča ugotovitev raziskave Knjiga in bralci VI je, da je po blagem upadanju v devetdesetih letih število nebralcev v Sloveniji znova naraslo, saj jih je trenutno toliko, kot jih je bilo leta 1979. Po vsem, kar je bilo v zadnjih desetletjih storjenega na področju knjižnih in bralnih politik, smo glede števila bralcev torej tam, kjer smo bili pred 40 leti.
Z nami bodo na Pisateljskem odru Knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani, na valovih Radia Slovenija in v videoprenosu na spletni strani Radiotelevizije Slovenija Nataša Detič, Samo Rugelj, Andrej Blatnik in Miha Kovač.
Foto: Ivan Merljak
641 epizod
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Frankfurtski knjižni sejem je po dolgih letih prinesel val optimizma. Prvič po letu 2012 so v Nemčiji opazili porast prodaje knjig! Častna gostja sejma Norveška se je pohvalila, da 88 odstotkov državljanov in državljank prebere vsaj eno knjigo na leto, 100 založb na leto izda 5000 novih naslovov. Tudi Slovenci izdamo toliko knjig kot Norvežani, a le dobra polovica prebere vsaj eno knjigo na leto. Slišimo lahko, da slovenske knjige večinoma niso zanimive, da jih je preveč, da so predrage, tiskana knjiga pa je relikt zgodovine. Mar res?
Vodi: Blaž Mazi
Gostje: Nataša Detič, Andrej Blatnik in Miha Kovač
Slovenci izdamo toliko knjig kot Norvežani, a le dobra polovica prebere vsaj eno knjigo letno.
Število ljudi, ki ne berejo več knjig, je v zadnjih letih naraslo, za nekaj odstotkov je padlo tudi število bralcev v vseh drugih kategorijah. V petih letih, kolikor jih je minilo od raziskave Knjiga in bralci V, je prišlo na več področjih do še večjega upada kot prej v šestnajstih letih. Letno število izdanih naslovov se je med letoma 2014-2019 zmanjšalo za skoraj tisoč, oziroma 19 odstotkov.
Izposoja v knjižnicah se je znižala s štirih izposojenih knjig leta 2014 na tri in pol v letošnjem letu. Še več, v Sloveniji se je zmanjšalo tudi število družin, ki redno berejo otrokom. Kar za tretjino manj je tistih, ki letno preberejo več kot 20 knjig. Manj je tudi tistih, ki preberejo vsaj šest ali deset knjig, zmanjšalo se je celo število bralcev e-knjig, pri čemer je zanimivo, da se je povečalo število tistih, ki zase trdijo, da so bralci, a v resnici ne berejo… Nekoč profesionalna založniška dejavnost se vse bolj spreminja v prostočasni hobi.
Osrednja in najbolj zaskrbljujoča ugotovitev raziskave Knjiga in bralci VI je, da je po blagem upadanju v devetdesetih letih število nebralcev v Sloveniji znova naraslo, saj jih je trenutno toliko, kot jih je bilo leta 1979. Po vsem, kar je bilo v zadnjih desetletjih storjenega na področju knjižnih in bralnih politik, smo glede števila bralcev torej tam, kjer smo bili pred 40 leti.
Z nami bodo na Pisateljskem odru Knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani, na valovih Radia Slovenija in v videoprenosu na spletni strani Radiotelevizije Slovenija Nataša Detič, Samo Rugelj, Andrej Blatnik in Miha Kovač.
Foto: Ivan Merljak
V oddaji Arsov forum smo nadaljevali razpravo s pravkar končanega literarnega festivala Vilenica o tem, v kakšnem razmerju sta literatura in etika. Koliko se književnost odziva na družbena vprašanja in kako, kaj je z avtonomijo estetike, o teh in drugih vprašanjih z Lidijo Dimkovsko, Ireno Samide in Petrom Semoličem.
Ministrstvo za kulturo je pred kratkim predstavilo osnutek arhitekturne politike, ki naj bi postala temeljni dokument pri odgovornem urejanju in oblikovanju prostora v prihodnosti. Ureditev prostora je ogledalo družbe, zato si dokument, ki nosi naslov Arhitektura za ljudi, prizadeva urejati razmerja med snovalci in uporabniki skladno z načeli kakovostne arhitekture, pametnega razvoja, trajnostne rasti in vključevanja arhitekture v vse plasti zasebnega in družbenega delovanja. V pogovoru bodo sodelovali: Peter Gabrijelčič, dekan Fakultete za arhitekturo, Vlado Krajcar, sodelujoči v strokovni komisijo za pripravo arhitekturne politike in član ZAPS, Barbara Radovan, generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor RS, Barbara Mušič z Urbanističnega inštituta RS ter Barbara Žižič, sekretarka na Ministrstvu za kulturo RS in koordinatorica skupine za pripravo arhitekturne politike Slovenije. Vabimo vas k poslušanju! Pripravlja Petra Tanko.
V oddaji Arsov forum smo tokrat osvetlili problematiko Zavoda KSEVT. Ta se od ustanovitve leta 2010 uveljavlja na svetovnem zemljevidu ustanov, ki delujejo na preseku umetniških, znanstvenih, kulturnih in vesoljskih tematik. Eden njegovih ključnih dogodkov je bil odprtje objekta KSEVT v Vitanjah, kjer se odvijajo razstave, projekti in predavanja v smeri povezovanja umetnosti in vesolja. O tem v kakšnem položaju je trenutno KSEVT, kakšni so naslednji koraki, kje vidijo možnosti in izzive pa več v oddaji.
Festival dnevi poezije in vina letos poteka že dvajsetič. Prireditev, ki se je leta 2010 iz Medane preselila na Ptuj, je v teh letih prerasla v enega najpomembnejših tovrstnih evropskih dogodkov. Kot nosilec evropske platforme Versopoli danes povezuje trinajst mednarodnih pesniških festivalov od Skandinavije do Italije in Makedonije.
Prekmurje je bilo skoraj tisočletje pod ogrsko oblastjo, šele pred slabim stoletjem pa so se lahko prekmurski Slovenci združili z matičnim narodom. Na Pariški mirovni konferenci po prvi svetovni vojni so namreč za mejo med Madžarsko in takratno Kraljevino SHS določili razvodnico med Muro in Rabo. Čeprav je bilo Prekmurje tako dolgo ločeno od matične domovine, pa je prav tam delovala prva tiskarna na današnjem slovenskem ozemlju, prekmurščina je poleg slovenščine tudi knjižni jezik. Prekmurje je in še vedno »daje« mnoge plodne umetnike. V luči Dneva združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki je tudi državni praznik, so v tokratni oddaji zlasti o knjigah, založništvu in jeziku z voditeljico Lidijo Kosi besedovali Franc Kuzmič, bibliotekar, muzejski svetovalec in pedagog, Jože Gomboc, urednik v murskosoboški založbi Ajda ter Feri Lainšček, pisatelj, pesnik, dramatik, scenarist, avtor filmskih predlog, do nedavnega pa tudi založnik.
Narodna galerija v Ljubljani je maja na ogled postavila stalno razstavo del Zorana Mušiča. Ob tej veliki pridobitvi slovenske kulture v oddaji objavljamo pogovor, v katerem Breda Ilich Klančnik, Gojko Zupan, Andrej Jemec, Milček Komelj in gostiteljica Tadeja Krečič izjemno dobro, tudi s spomini na osebna srečanja s slikarjem, osvetljujejo lik velikega umetnika in njegove pozicije v slikarstvu 20. stoletja.
Oddaja tokratnega Arsovega foruma je bila posneta kot okrogla miza v Slovenskem gledališkem inštitutu. Okrogla miza je osvetlila pomembne zgodovinske mejnike slovenske radijske igre, izpričala njeno mednarodno veljavo, razmislila o njeni uvrščenosti v medijski prostor in se spraševala o prihodnosti te dragocene in specifične zvrsti, ki jo, edini v Sloveniji, na visokokakovostni ravni gradi in vzdržuje prav Radio Slovenija. Pogovor je vodila dramaturginja Vilma Štritof, njeni gostje pa so bili: Aleš Jan, profesor na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, radijski in gledališki režiser, Klemen Markovčič, radijski režiser in asistent profesorja Jana, Irena Glonar, radijska režiserka, Igor Likar, radijski režiser in pisatelj, in Vinko Moderndorfer, pisatelj in režiser.
Zakaj je poterbno in pomembno, da se ukvarjamo s preteklostjo, da ohranjamo pričevanja o travmatičnih in manj travmatičnih izkušnjah? Zakaj so tuje zgodbe pomembne tudi za nas? V Arsovem forumu tokrat o zgodovini, spominih in pričevanjih. Z mag. Moniko Kokalj - Kočevar iz Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani in avstrijskim pisateljem in publicistom Martinom Pollackom se je pogovarjala avtorica oddaje Staša Grahek.
V Arsovem forumu bomo tokrat spregovorili o različnih vplivih in povezavah med človekom in prostorom. Med njimi so: dojemanje svobode in omejitev prostora, življenje in sobivanje starega in novega, specifike in identitete današnjih mest; pa o bivalnih in ustvarjalnih prostorih ter prostorih realizacije. V pogovoru bodo sodelovali: Mateja Bučar, plesalka in koreografinja, ki v zadnjem obdobju med drugim ustvarja tudi urbane koreografije, dr. Ana Kučan, profesorica na oddelku za krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti UL in dr. Matjaž Uršič, raziskovalec na Centru za prostorsko sociologijo na Fakulteti za družbene vede UL. Vabimo vas k poslušanju! Zelena miza, koreografija Mateja Bucar, foto: DUM
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Kjerkoli in kamorkoli se peljete, jih lahko vidite in jih ne morete zgrešiti: hiše s fasadami živih, agresivnih in osupljivih barv, od živo zelenih do vijoličnih in modrih. Kako je možno, da so se tako agresivne barve stanovanjskih fasad v tolikšni meri razširile, kaj prav o njih arhitekturna stroka in kaj psihologija? S psihologinjo dr. Darjo Kobal Grum, predsednico Društva arhitektov Ljubljana Majo Ivanič in arhitektoma dr. Tomažem Novljanom in Viktorjem Pustom se je pogovarjal Marko Golja.
Letošnji seminar na FF-UL v Ljubljani (4.-15. VII 2016), ki ga tradicionalno izvaja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik (Odd. za slovenistiko ), bo v znamenju "Drugačnosti v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi". V pogovoru ga predstavljata predsednica, prof.dr.Alojzija Zupan Sosič in asistent dr.Damjan Huber, strokovni sodelavec. Z njima se pogovarja Goran Tenze. na sliki izsek letošnjega plakata - vir: UL-FF
Kakšen je razkorak med vladno kulturno politiko in potrebami ter željami kulturnikov v opoziciji? Gost je bil minister za kulturo Anton Peršak, ki je politično deloval v opoziciji in civilni družbi, zdaj pa je na oblasti. Z njim smo se pogovarjali o možnostih nove kulturne politike.
Oddaja tokratnega Arsovega foruma je bila posneta 1. marca kot okrogla miza v Slovenskem gledališkem inštitutu. Gostje so bili: Aleš Jan, profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, radijski in gledališki režiser in nekdanji dolgoletni urednik Uredništva igranega programa, Klemen Markovčič, prav tako radijski režiser in asistent profesorja Jana, Irena Glonar, radijska režiserka, Igor Likar, radijski režiser in pisec, in Vinko Möderndorfer, pisec in režiser. Okrogla miza je osvetlila pomembne zgodovinske mejnike slovenske radijske igre, izpričala njeno mednarodno veljavo, razmislila o njeni umeščenosti v medijski prostor in se spraševala o prihodnosti te dragocene in specifične zvrsti, ki jo na visokem kvalitativnem nivoju gradi in vzdržuje prav Radio Slovenija kot edini na Slovenskem. Pogovor je vodila dramaturginja Uredništva igranega programa Vilma Štritof, tonski mojster na terenu je bil Miha Jaramaz, tonski mojster v studiu pa Nejc Zupančič.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Že več let si vodstvo Umetnostne galerije Maribor neuspešno prizadeva za selitev v nove prostore. Z idejo o umestitvi v državno poslopje na Trgu Leona Štuklja, v nekdanjo stavbo SDK, pa ima ministrstvo za zdravje sedaj svoje načrte. Vprašanje, ki se zastavlja je: kaj si želijo prebivalci Maribora v centru mesta, v prostoru, ki je bilo obnovljeno, ki pa morda prav zaradi neustreznih vsebin ne more zaživeti in prispevati h kvalitetnemu in kulturnemu življenju, ki si ga prostor in ne nazadnje prebivalci zaslužijo. O tem je tekla beseda v tokratni oddaji Arsov forum.
Slovenske literarne oz. literarno-kulturne revije to pomlad praznujejo - Sodobnost LXXX. letnik, Literatura 300. številko, Apokalipsa pa 200. številko. To je lepa priložnost za razmislek o njihovi vlogi, o razmerah, v katerih izhajajo, o uredniški politiki, ustvarjalcih in bralcih in o tem, kakšna prihodnost se jim obeta. Sodelujejo Matevž Kos, Primož Repar, Evald Flisar in Manca G. Renko, moderator Vlado Motnikar
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Prenovljena Narodna galerija v Ljubljani je pred dvema tednoma na ogled postavila stalno razstavo del Zorna Mušiča, ki jih je galeriji darovala in posodila Mušičeva nečakinja Vanda. Gre za skupaj 144 eksponatov, na razstavi jih je 62. Odlika nove postavitve in zbirke v Narodni gaeriji je, da je razstava celostna, saj je na njej videti primerke iz znanih Mušičevih serij, kot so Konjički, beneške vedute, dalmatinske krajine ter cikel Nismo poslednji, s katerimi je postal Mušič svetovno znan. Ob vhodu sta postavljena umetnikov avtoportret in portret njegove žene Ide. Deli je narodna galerija decembra lani kupila na dražbi v Trstu. Ob tej veliki pridobitvi slovenske kulture zato tokrat v Arsovem forumu objavljamo pogovor, ki je nastal pred leti, ko je bila okrogla obletnica Zorana Mušiča. Omizje Arsovega foruma: Breda Ilich Klančnik, Gojko Zupan, Andrej Jemec, Milček Komelj in gostiteljica Tadeja Krečič izjemno dobro, tudi s spomini na osebna srečanja s slikarjem, osvetljuje lik velikega umetnika in njegove pozicije v slikarstvu dvajsetega stoletja.
Založba Studia Humanitatis je ob svoji 30. obletnici izdala Zbornik o utopijah v 21. stoletju z naslovom Utopije – še vedno. V oddaji Arsov forum se bomo pogovarjali z Levom Kreftom, Matjažem Zupančičem, Nadjo Gnamuš in Pavlom Gantarjem, ki se v knjigi sprašujejo o tem, kako je z utopijami v literaturi, v gledališču, v likovni umetnosti in v urbanizmu. Ob 14.05 na 3. programu Radia Slovenija.
Neveljaven email naslov