Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Napačno sedenje za volanom nam lahko povzroča težave z obvladovanjem vožnje in hrbtenico
Prejšnje dni smo doživeli prijetno druženje s presenetljivo povratnico. Nissanovo micro je avtomobilski svet na pol odpisal. Čeprav tradicionalen avtomobil, ki je v drugi generaciji v devetdesetih žel velik uspeh po vsem svetu, je s slabšo tretjo in katastrofalno četrto svoje delnice pognal na dno. Zgodba o ptičih in pepelu pa le ni iz trte izvita in micra se v peti generaciji vrača polna pisanega perja – ne le figurativno. Avto privlači poglede. Ali gre za ta hip celo najlepši majhen avto, je vprašanje okusa, da je najbolj privlačen, skoraj ni dvoma.
Drzno inovativno krojenje se v kabini nadaljuje s premium vsebinami, tako da je naključni voznik vsaj malo zmeden, če si takšen avtomobil sploh lahko privošči. Na srečo ostaja Nissan cenovno v skladu z evropskimi šegami, pa tudi v avto vgrajene tehnologije so tiste, ki pihajo na dušo evropskemu vozniku. Pridih tretjega sveta iz četrte generacije je povsem izpuhtel. Motorje so si izposodili pri partnerju v koncernu, prav tako micro izdelujejo v eni od Renaultovih francoskih tovarn. 0,9-litrski bencinski trivaljnik je sicer prijeten in varčen poganjalček, a oblika sugerira tudi na kaj več.
Nekaj jih je že bilo – karavanskih modelov, ki so nam bili na oko celo bolj všeč kot limuzinske izvedenke, a Mercedesa ni bilo nikoli med njimi. Zdaj pa bo treba priznati, da je morda Robertu Lešniku in njegovi oblikovalski ekipi prvič uspelo oblikovati estetsko izjemno skladen karavan nove generacije razreda E. Natančnost in eleganco so prenesli v notranjost avtomobila, ki z izbranimi materiali še poudarja ekskluzivnost in prestiž in še vedno najbolj prostoren karavan v premium razredu (640 litrov prtljažnika) zapelje – recimo kar na vrh, čeprav imajo seveda karavanski BMW serije 5, audi a6 in volvo v90 tudi svojo kakovost. Armaturna plošča je povsem digitalizirana, merilnike voznik nastavlja po svoji želji, zanimive so tipke na volanskem obroču, ki jih ne pritiskamo, ampak po njih drsimo s prsti, skratka, vrhunec udobja za voznika. Seveda pa je udobja in razvajanja več kot dovolj tudi za potnike – omenimo samo ambientalno svetlobo, ki si jo lahko nastavimo v 64 različnih barvah. Kar zadeva pogonski sklop, ta ni bil posebej v ospredju, a daleč od tega, da bi bilo kar koli narobe. Oznaka 220 d pomeni opremljenost s 143 kilovatnim dizlom, brezhibno deluje devetstopenjski samodejni menjalnik. Cena: za osnovno različico bi odšteli – za vsako barvo ambientalne svetlobe malo manj kot tisočaka; za različico z dodatki, ki jih je bilo v testnem avtomobilu kar nekaj, pa bi bilo seveda 64 tisočakov premalo.
Ostajamo za volanom in preverjamo, kako sedimo. Številni napačno, zato nas boli v križu, pa tudi naša vožnja bo bolj suverena in varna, če bomo prav sedeli. Nepravilno sedenje – da to potencira bolečine v hrbtu, pove tudi Andrej Brglez.
V kategoriji cenovno dostopnih vozil je 25 strokovnih sodnic iz 20 držav za svetovni ženski avto leta 2017 izbralo Fordovo fiesto. Ženske so bile navdušene predvsem nad izjemno vrednostjo avtomobila glede na ceno.
Izbrali so tudi dostavnik leta 2018 – to je postal VW amarok. Žirijo so še posebej prepričale tako cestne kot terenske zmogljivosti, zmogljiv motor, prostornost in udobnost.
60 novinarjev iz 23 držav pa je izbralo sedem kandidatov – finalistov za evropski avto leta 2018. To so alfa romeo stelvio, audi A8, BMW serije 5, citroen C3 aircross, kia stinger, seat ibiza in volvo xc40. Končnega zmagovalca bodo razglasili 5. marca prihodnje leto, dan pred odprtjem avtomobilskega salona v Ženevi.
Poteka pa tudi glasovanje za slovenski avto leta 2018 – na naši spletni strani boste našli glasovnico – če jo izpolnite, boste pomagali določiti pet finalistov, sodelovali pa boste tudi v žrebu za tri nagrade.
865 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Napačno sedenje za volanom nam lahko povzroča težave z obvladovanjem vožnje in hrbtenico
Prejšnje dni smo doživeli prijetno druženje s presenetljivo povratnico. Nissanovo micro je avtomobilski svet na pol odpisal. Čeprav tradicionalen avtomobil, ki je v drugi generaciji v devetdesetih žel velik uspeh po vsem svetu, je s slabšo tretjo in katastrofalno četrto svoje delnice pognal na dno. Zgodba o ptičih in pepelu pa le ni iz trte izvita in micra se v peti generaciji vrača polna pisanega perja – ne le figurativno. Avto privlači poglede. Ali gre za ta hip celo najlepši majhen avto, je vprašanje okusa, da je najbolj privlačen, skoraj ni dvoma.
Drzno inovativno krojenje se v kabini nadaljuje s premium vsebinami, tako da je naključni voznik vsaj malo zmeden, če si takšen avtomobil sploh lahko privošči. Na srečo ostaja Nissan cenovno v skladu z evropskimi šegami, pa tudi v avto vgrajene tehnologije so tiste, ki pihajo na dušo evropskemu vozniku. Pridih tretjega sveta iz četrte generacije je povsem izpuhtel. Motorje so si izposodili pri partnerju v koncernu, prav tako micro izdelujejo v eni od Renaultovih francoskih tovarn. 0,9-litrski bencinski trivaljnik je sicer prijeten in varčen poganjalček, a oblika sugerira tudi na kaj več.
Nekaj jih je že bilo – karavanskih modelov, ki so nam bili na oko celo bolj všeč kot limuzinske izvedenke, a Mercedesa ni bilo nikoli med njimi. Zdaj pa bo treba priznati, da je morda Robertu Lešniku in njegovi oblikovalski ekipi prvič uspelo oblikovati estetsko izjemno skladen karavan nove generacije razreda E. Natančnost in eleganco so prenesli v notranjost avtomobila, ki z izbranimi materiali še poudarja ekskluzivnost in prestiž in še vedno najbolj prostoren karavan v premium razredu (640 litrov prtljažnika) zapelje – recimo kar na vrh, čeprav imajo seveda karavanski BMW serije 5, audi a6 in volvo v90 tudi svojo kakovost. Armaturna plošča je povsem digitalizirana, merilnike voznik nastavlja po svoji želji, zanimive so tipke na volanskem obroču, ki jih ne pritiskamo, ampak po njih drsimo s prsti, skratka, vrhunec udobja za voznika. Seveda pa je udobja in razvajanja več kot dovolj tudi za potnike – omenimo samo ambientalno svetlobo, ki si jo lahko nastavimo v 64 različnih barvah. Kar zadeva pogonski sklop, ta ni bil posebej v ospredju, a daleč od tega, da bi bilo kar koli narobe. Oznaka 220 d pomeni opremljenost s 143 kilovatnim dizlom, brezhibno deluje devetstopenjski samodejni menjalnik. Cena: za osnovno različico bi odšteli – za vsako barvo ambientalne svetlobe malo manj kot tisočaka; za različico z dodatki, ki jih je bilo v testnem avtomobilu kar nekaj, pa bi bilo seveda 64 tisočakov premalo.
Ostajamo za volanom in preverjamo, kako sedimo. Številni napačno, zato nas boli v križu, pa tudi naša vožnja bo bolj suverena in varna, če bomo prav sedeli. Nepravilno sedenje – da to potencira bolečine v hrbtu, pove tudi Andrej Brglez.
V kategoriji cenovno dostopnih vozil je 25 strokovnih sodnic iz 20 držav za svetovni ženski avto leta 2017 izbralo Fordovo fiesto. Ženske so bile navdušene predvsem nad izjemno vrednostjo avtomobila glede na ceno.
Izbrali so tudi dostavnik leta 2018 – to je postal VW amarok. Žirijo so še posebej prepričale tako cestne kot terenske zmogljivosti, zmogljiv motor, prostornost in udobnost.
60 novinarjev iz 23 držav pa je izbralo sedem kandidatov – finalistov za evropski avto leta 2018. To so alfa romeo stelvio, audi A8, BMW serije 5, citroen C3 aircross, kia stinger, seat ibiza in volvo xc40. Končnega zmagovalca bodo razglasili 5. marca prihodnje leto, dan pred odprtjem avtomobilskega salona v Ženevi.
Poteka pa tudi glasovanje za slovenski avto leta 2018 – na naši spletni strani boste našli glasovnico – če jo izpolnite, boste pomagali določiti pet finalistov, sodelovali pa boste tudi v žrebu za tri nagrade.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Tokrat nas zanimajo stroški uporabe avtomobila. Časi so taki, da marsikateri družinski proračun ne zdrži več visokih stroškov, tako nas bo vedno več, ki bomo izračunavali, koliko nas lastništvo oziroma uporaba stane in razmišljali, kako bi zmanjšali stroške. Morda imamo pri hiši dva, morda tudi več avtomobilov – ali res vse nujno potrebujemo? Ali imamo kakšno sprejemljivo alternativo, ki bi nam lahko pocenila vožnjo? Izračun uporabe avtomobila nam je na voljo na spletu, več razloži Boštjan Okorn iz Zveze Potrošnikov Slovenije.
Večina poslušalcev je verjetno seznanjenih z novim zakonom o varstvu potrošnikov. Ker se naša oddaja ukvarja z mobilnostjo v najširšem pomenu besede, vas bomo zdajle spomnili na spremembe, ki po novem nastopijo ob nakupu rabljenega vozila. Spremembe veljajo za vozila, ki so bila kupljena po 26. januarju. O bistvenih novostih Boštjan Okorn iz ZPS. Zabeležimo uradni prihod kitajske znamke MG v Slovenijo, dodamo nekaj vtisov o kitajskem električarju Aiways U5, pa tudi o volkswagnovem modelu T-roc, ki je postal izjemno pomemben za nemški koncern.
Danes pa nekaj o električni mobilnosti … Začeli bomo, kot se za temo spodobi, s hvalnico, potem pa bomo nepričakovano končali z žalostinko. Najprej k boljši polovici zgodbe. Dolgo so napovedovali, končno pa se je tudi pred našo redakcijo ustavil Fordov mustang. A ne ena tistih legendarnih osemvaljnih pošasti novega sveta, temveč mustang mach-e. Veliko črnila, vsaj toliko kot žolča, je bilo prelitega o tem, ali električno vozilo lahko nosi sveto ime; predvsem zato, ker predstavlja čisto nasprotje originala, a kdo smo mi, da sodimo. "Mustang enako dišal bi z imenom drugim!" Električni mustang, vsaj tako električni poznavalci, je za zdaj ena redkih konkurenc Tesli. Če ga že ne presega. Zajetno, prekrasno izrisano in vsaj za Forda izjemno prestižno izdelano vozilo je to. Skoraj popolne oblike, ki zajema vse sodobne oblikovalske trende, a se spogleduje tudi s tradicijo ameriških mišičnjakov, je naphano s tehnologijami, ki jih, vsaj običajni smrtnik, sreča prvič. Odpiranje vrat z gumbom že sodi mednje. Vozilo upravljamo prek računalniške tablice in skoraj ni komponente vozila, vožnje ali počutja, na katero voznik ne more vplivati. Za tiste, ki jih digitalizacija ne zanima, zna biti precej zamudno, polno vklopljen mustang pa kaže velike apetite po avtonomni vožnji. In zdaj k električnemu pogonu. Tudi ta je vrhunski, moč skoraj dvestotih kilovatov je v našem primeru služila štirikolesnemu pogonu. O udobju in preostalih prednostih električne vožnje vemo že veliko, a mustang mach-e vsa dognanja le še potencira. In mimogrede; človek, ki je dal hitrosti zvoka ime, se je rodil na Velikem Slatniku na Dolenjskem in tako naš mustang še bolj kredibilno vozi po slovenskih cestah. Ki pa odprejo drugi del današnje zgodbe. Marketinškim pravljicam o dosegu več kot 500 km seveda ne verjame nihče. Zato smo si domišljali, da v zimskih razmerah, ko je baterija hladna in grelna telesa za udobje potnikov vključena, mustang zmore 380 km. Pot nas je vodila iz Maribora do Mirna na Primorskem. Ob avtocestnem križu se Petrol diči tudi z nekaj ultra hitrimi polnilnicami in na eni takih, ob avtocesti mimo Maribora, začnemo potovanje. Mustang ubogljivo golta do 90 kw na uro, to pomeni pol ure do 80 %. Kot priporoča tovarna. Odpravimo se na tisto znamenito kavo, ki jo teoretiki električne vožnje priporočajo kot sprostitev med polnjeni. Po pol ure je baterija napolnjena do polovice, ker se je postaja po petnajstih minutah naveličala. Malo človeku dvigne tlak, a do Ljubljane ga električno udobje zaziba v malodušje. Sodova polnilnica, počivališče Ljubljana Barje - sever. Ne dela. Klic na vzdrževanje, »poslali bomo nekoga!«. Do Loma se komaj privlečemo, ker vrhniški klanec srka energijo kot rejen trot sladek nektar. Na Lomu vse dela, postanek je dolg, a prebijemo se do Mirna. Tam ima polnilnico Petrol … Ne sicer hitro, a ker sta nam na voljo ves popoldan in del večera, naj bi se mustang napolnil v šestih urah. Ob devetih zvečer se vrnemo k vozilu, polnilnico je vrglo ven pri 53 %. Ob vračanju nas v Blagovici pozdravi še Sodova polnilnica, ki se z listkom opravičuje, ker ne dela. In zdaj h končni ugotovitvi. Kdo, za božjo voljo, bo zavpil, da je cesar gol?! Od žurnalizma je to očitno preveč pričakovati, a tako hvaljena električna mobilnost je verjetno največji marketinški nateg v zgodovini in hkrati tudi kolosalen uspeh v cenjenem cehu prodajalcev megle. Mustang je pri vsem tem sicer bolj malo kriv. Mogoče le toliko, da s svojo ceno okoli 90 tisoč evrov pač ne pomaga k socialni pravičnosti, ki je tudi eden temeljev zelenega prehoda. A javna infrastruktura vsaj v Sloveniji je tako bizarna, da električna mobilnost deluje kot slaba šala. Kdaj bo kdo končno rekel bobu bob in prenehal nasilno promovirati tehnologijo, ki mobilnosti odvzema njeno bistvo? Se pravi mobilnost samo, da ne govorimo, kako zelo je voznik ves čas pod stresom, ker mu razlika med kilometri do cilja in kilometri do polnilnice ves čas pleše pred očmi. Da sploh ne govorimo, kako so krvosesni trgovci z energenti v trenutku izkoristili tudi električne polnilnice kot tovarne dobička in polnjenje do 100 kilometrov dosega je na super hitrih polnilnicah stroškovno že zelo blizu vožnji agregata z notranjim izgorevanjem. Tako opevana električna mobilnost je velik, pomemben in koristen preskok naredila recimo pri kolesih in kolesarstvu, značilno pa je, da je motoristi kot revolucionaren in neodvisen del udeležencev v prometu nočejo niti povohati. Avtomobili so nekje vmes. Prepomembni, da bi električne avtomobile povsem zanemarili, a preveč štorasti in s preveč bazičnimi težavami, da bi jim posvečali čeprav samo odstotek od te pozornosti, ki so je deležni danes.
Neveljaven email naslov