Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Napačno sedenje za volanom nam lahko povzroča težave z obvladovanjem vožnje in hrbtenico
Prejšnje dni smo doživeli prijetno druženje s presenetljivo povratnico. Nissanovo micro je avtomobilski svet na pol odpisal. Čeprav tradicionalen avtomobil, ki je v drugi generaciji v devetdesetih žel velik uspeh po vsem svetu, je s slabšo tretjo in katastrofalno četrto svoje delnice pognal na dno. Zgodba o ptičih in pepelu pa le ni iz trte izvita in micra se v peti generaciji vrača polna pisanega perja – ne le figurativno. Avto privlači poglede. Ali gre za ta hip celo najlepši majhen avto, je vprašanje okusa, da je najbolj privlačen, skoraj ni dvoma.
Drzno inovativno krojenje se v kabini nadaljuje s premium vsebinami, tako da je naključni voznik vsaj malo zmeden, če si takšen avtomobil sploh lahko privošči. Na srečo ostaja Nissan cenovno v skladu z evropskimi šegami, pa tudi v avto vgrajene tehnologije so tiste, ki pihajo na dušo evropskemu vozniku. Pridih tretjega sveta iz četrte generacije je povsem izpuhtel. Motorje so si izposodili pri partnerju v koncernu, prav tako micro izdelujejo v eni od Renaultovih francoskih tovarn. 0,9-litrski bencinski trivaljnik je sicer prijeten in varčen poganjalček, a oblika sugerira tudi na kaj več.
Nekaj jih je že bilo – karavanskih modelov, ki so nam bili na oko celo bolj všeč kot limuzinske izvedenke, a Mercedesa ni bilo nikoli med njimi. Zdaj pa bo treba priznati, da je morda Robertu Lešniku in njegovi oblikovalski ekipi prvič uspelo oblikovati estetsko izjemno skladen karavan nove generacije razreda E. Natančnost in eleganco so prenesli v notranjost avtomobila, ki z izbranimi materiali še poudarja ekskluzivnost in prestiž in še vedno najbolj prostoren karavan v premium razredu (640 litrov prtljažnika) zapelje – recimo kar na vrh, čeprav imajo seveda karavanski BMW serije 5, audi a6 in volvo v90 tudi svojo kakovost. Armaturna plošča je povsem digitalizirana, merilnike voznik nastavlja po svoji želji, zanimive so tipke na volanskem obroču, ki jih ne pritiskamo, ampak po njih drsimo s prsti, skratka, vrhunec udobja za voznika. Seveda pa je udobja in razvajanja več kot dovolj tudi za potnike – omenimo samo ambientalno svetlobo, ki si jo lahko nastavimo v 64 različnih barvah. Kar zadeva pogonski sklop, ta ni bil posebej v ospredju, a daleč od tega, da bi bilo kar koli narobe. Oznaka 220 d pomeni opremljenost s 143 kilovatnim dizlom, brezhibno deluje devetstopenjski samodejni menjalnik. Cena: za osnovno različico bi odšteli – za vsako barvo ambientalne svetlobe malo manj kot tisočaka; za različico z dodatki, ki jih je bilo v testnem avtomobilu kar nekaj, pa bi bilo seveda 64 tisočakov premalo.
Ostajamo za volanom in preverjamo, kako sedimo. Številni napačno, zato nas boli v križu, pa tudi naša vožnja bo bolj suverena in varna, če bomo prav sedeli. Nepravilno sedenje – da to potencira bolečine v hrbtu, pove tudi Andrej Brglez.
V kategoriji cenovno dostopnih vozil je 25 strokovnih sodnic iz 20 držav za svetovni ženski avto leta 2017 izbralo Fordovo fiesto. Ženske so bile navdušene predvsem nad izjemno vrednostjo avtomobila glede na ceno.
Izbrali so tudi dostavnik leta 2018 – to je postal VW amarok. Žirijo so še posebej prepričale tako cestne kot terenske zmogljivosti, zmogljiv motor, prostornost in udobnost.
60 novinarjev iz 23 držav pa je izbralo sedem kandidatov – finalistov za evropski avto leta 2018. To so alfa romeo stelvio, audi A8, BMW serije 5, citroen C3 aircross, kia stinger, seat ibiza in volvo xc40. Končnega zmagovalca bodo razglasili 5. marca prihodnje leto, dan pred odprtjem avtomobilskega salona v Ženevi.
Poteka pa tudi glasovanje za slovenski avto leta 2018 – na naši spletni strani boste našli glasovnico – če jo izpolnite, boste pomagali določiti pet finalistov, sodelovali pa boste tudi v žrebu za tri nagrade.
865 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Napačno sedenje za volanom nam lahko povzroča težave z obvladovanjem vožnje in hrbtenico
Prejšnje dni smo doživeli prijetno druženje s presenetljivo povratnico. Nissanovo micro je avtomobilski svet na pol odpisal. Čeprav tradicionalen avtomobil, ki je v drugi generaciji v devetdesetih žel velik uspeh po vsem svetu, je s slabšo tretjo in katastrofalno četrto svoje delnice pognal na dno. Zgodba o ptičih in pepelu pa le ni iz trte izvita in micra se v peti generaciji vrača polna pisanega perja – ne le figurativno. Avto privlači poglede. Ali gre za ta hip celo najlepši majhen avto, je vprašanje okusa, da je najbolj privlačen, skoraj ni dvoma.
Drzno inovativno krojenje se v kabini nadaljuje s premium vsebinami, tako da je naključni voznik vsaj malo zmeden, če si takšen avtomobil sploh lahko privošči. Na srečo ostaja Nissan cenovno v skladu z evropskimi šegami, pa tudi v avto vgrajene tehnologije so tiste, ki pihajo na dušo evropskemu vozniku. Pridih tretjega sveta iz četrte generacije je povsem izpuhtel. Motorje so si izposodili pri partnerju v koncernu, prav tako micro izdelujejo v eni od Renaultovih francoskih tovarn. 0,9-litrski bencinski trivaljnik je sicer prijeten in varčen poganjalček, a oblika sugerira tudi na kaj več.
Nekaj jih je že bilo – karavanskih modelov, ki so nam bili na oko celo bolj všeč kot limuzinske izvedenke, a Mercedesa ni bilo nikoli med njimi. Zdaj pa bo treba priznati, da je morda Robertu Lešniku in njegovi oblikovalski ekipi prvič uspelo oblikovati estetsko izjemno skladen karavan nove generacije razreda E. Natančnost in eleganco so prenesli v notranjost avtomobila, ki z izbranimi materiali še poudarja ekskluzivnost in prestiž in še vedno najbolj prostoren karavan v premium razredu (640 litrov prtljažnika) zapelje – recimo kar na vrh, čeprav imajo seveda karavanski BMW serije 5, audi a6 in volvo v90 tudi svojo kakovost. Armaturna plošča je povsem digitalizirana, merilnike voznik nastavlja po svoji želji, zanimive so tipke na volanskem obroču, ki jih ne pritiskamo, ampak po njih drsimo s prsti, skratka, vrhunec udobja za voznika. Seveda pa je udobja in razvajanja več kot dovolj tudi za potnike – omenimo samo ambientalno svetlobo, ki si jo lahko nastavimo v 64 različnih barvah. Kar zadeva pogonski sklop, ta ni bil posebej v ospredju, a daleč od tega, da bi bilo kar koli narobe. Oznaka 220 d pomeni opremljenost s 143 kilovatnim dizlom, brezhibno deluje devetstopenjski samodejni menjalnik. Cena: za osnovno različico bi odšteli – za vsako barvo ambientalne svetlobe malo manj kot tisočaka; za različico z dodatki, ki jih je bilo v testnem avtomobilu kar nekaj, pa bi bilo seveda 64 tisočakov premalo.
Ostajamo za volanom in preverjamo, kako sedimo. Številni napačno, zato nas boli v križu, pa tudi naša vožnja bo bolj suverena in varna, če bomo prav sedeli. Nepravilno sedenje – da to potencira bolečine v hrbtu, pove tudi Andrej Brglez.
V kategoriji cenovno dostopnih vozil je 25 strokovnih sodnic iz 20 držav za svetovni ženski avto leta 2017 izbralo Fordovo fiesto. Ženske so bile navdušene predvsem nad izjemno vrednostjo avtomobila glede na ceno.
Izbrali so tudi dostavnik leta 2018 – to je postal VW amarok. Žirijo so še posebej prepričale tako cestne kot terenske zmogljivosti, zmogljiv motor, prostornost in udobnost.
60 novinarjev iz 23 držav pa je izbralo sedem kandidatov – finalistov za evropski avto leta 2018. To so alfa romeo stelvio, audi A8, BMW serije 5, citroen C3 aircross, kia stinger, seat ibiza in volvo xc40. Končnega zmagovalca bodo razglasili 5. marca prihodnje leto, dan pred odprtjem avtomobilskega salona v Ženevi.
Poteka pa tudi glasovanje za slovenski avto leta 2018 – na naši spletni strani boste našli glasovnico – če jo izpolnite, boste pomagali določiti pet finalistov, sodelovali pa boste tudi v žrebu za tri nagrade.
Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.
Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.
Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.
Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti.
V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.
Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.
V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.
Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.
Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.
Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni.
Neveljaven email naslov