Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jutri bo razglasitev slovenskega avta leta 2018. Zdaj bomo glasovali tudi novinarji, jutri zvečer po 20. uri pa boste lahko v TV oddaji Avtomobilnost na TV Slovenija in tudi pri nas, na spletni strani Vala 202 izvedeli zmagovalca.
Na Norveškem je bilo lani 52 odstotkov prodanih vozil hibridnih ali električnih
V poplavi avtomobilske konfekcije, ki jo na policah najdete pod imeni SUV, križanci in podobno, smo končno našli posebneža. Sliši na ime jeep compass. Da obnovimo; gre za slavno ime, za prvega svoje vrste, ki je nekako pristal pod italijanskim dežnikom. Compass je zapolnil luknjo med ogromnim grand cherokeejem ter manjšim renegadom.
V iskanju zasnežene pokrajine, ki je le ena izmed naravnih habitatov tega jeepa, smo se malo zapeljali po alpskih mestecih ter bili prijetno presenečeni … Čez severno mejo je compass kar pogost pojav in bog ve, ali voznike tam privlači dokaj razumna cena, za dejanske gabarite mogočna podoba ali suveren štirikolesni pogon. S premikanjem po cestiščih s slabšim oprijemom compass resnično nima težav. Vse do mej poguma povprečnega voznika je vozilo suvereno, pametna elektronika opravi večino dela, voznik mora le prepoznati tip podlage in namestiti vozni program s preprostim vmesnikom v kabini. Ta je mešanica terenske ruralnosti in italijanske igrivosti in najprej deluje nekoliko neusklajeno, a kmalu se je človek privadi in začne ceniti drugačnost od običajnosti konkurence.
104 kilovati dvolitrskega turbodiesla so sicer dovolj, a kakšnega posebnega razmetavanja z navorom ne gre pričakovati. Diesel je hladen tudi precej hrupen, a udobje kabine ga umiri. Kar devetstopenjski samodejni menjalnik ima s postaranim multijetom občasno tudi težave, a ne takih, da jih voznik ne bi mogel zgladiti s prilagojenim načinom vožnje ali z ročnim pretikanjem. Skratka; compass je dobrodošla osvežitev sicer živahne, a predvidljive SUV-jevske scene in ko se voznik poglobi v cenik, lahko postane tudi primeren nakup.
Velika zvezda se vozi v avtomobilske razrede, kjer je pred desetletjem in več še ne bi pričakovali. “Pick up” z zvezdo? Zdi se nemogoče, a ker smo v naši redakciji poltovornjačkom nenavadno naklonjeni, posvetimo razredu X, kot so ga poimenovali, nekaj naslednjih minut.
Razred X se seveda ni rodil zaradi evropskih voznikov. V obeh Amerikah, Aziji in Avstraliji so pick upi pomemben igralec na avtomobilskem trgu in Mercedes kot globalna znamka ne more stati ob strani. Za pomoč so vzeli navarino osnovo, na katero so nato v Stuttgartu namestili premiumske vsebine. Gre sicer za srednji razred pick upov; v Združenih državah se prevažajo s številko večjimi vozili, Azijci pa poznajo tudi manjše. V Sloveniji, kjer ta trg obsega nekaj več kot 400 vozil, bo avtomobil zagotovo vzbudil pozornost. Ne le med gradbinci, monterji in častilci kolovozov, temveč tudi med ljubitelji narave, ki za svoje hobije potrebujejo nesorazmerno velike rekvizite, konec tedna pa gredo radi v opero.
Že tako izjemno pestro ponudbo v razredu manjših križancev je zdaj popestrila še Seatova arona. Nameščena na modularni platformi ibize, a 8 cm daljša in seveda zelo pomembno – za 10 višja, kar prinese tudi nekoliko večjo oddaljenost od tal, predvsem pa so sedeži nameščeni 5 oziroma 6 cm višje, kar prinese višje sedenje, ki ga številni zelo cenijo. Arona z osnovno opremo Reference in litrskim 70-kilovatnim turbobencinskim motorjem je najcenejša in stane 15 tisočakov. Letos pri zastopniku načrtujejo prodati 400 aron, ki naj bi bila ob leonu, alhambri in ibizi najpomembnejši prodajni artikel v Sloveniji – letos naj bi se prodaja seatovih modelov na slovenskem trgu povečala na 2600 vozil.
Nedvomno ste slišali tudi že vi: Norveško že nekaj časa omenjamo kot primer najboljše prakse uvajanja električnih avtomobilov – lani je bilo tam kar 52 odstotkov prodanih avtomobilov hibridov, priključnih hibridov oziroma električnih vozil. A Norveške ne moremo primerjati z nobeno drugo državo na svetu, je pa dobro, da jo imamo.
865 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Jutri bo razglasitev slovenskega avta leta 2018. Zdaj bomo glasovali tudi novinarji, jutri zvečer po 20. uri pa boste lahko v TV oddaji Avtomobilnost na TV Slovenija in tudi pri nas, na spletni strani Vala 202 izvedeli zmagovalca.
Na Norveškem je bilo lani 52 odstotkov prodanih vozil hibridnih ali električnih
V poplavi avtomobilske konfekcije, ki jo na policah najdete pod imeni SUV, križanci in podobno, smo končno našli posebneža. Sliši na ime jeep compass. Da obnovimo; gre za slavno ime, za prvega svoje vrste, ki je nekako pristal pod italijanskim dežnikom. Compass je zapolnil luknjo med ogromnim grand cherokeejem ter manjšim renegadom.
V iskanju zasnežene pokrajine, ki je le ena izmed naravnih habitatov tega jeepa, smo se malo zapeljali po alpskih mestecih ter bili prijetno presenečeni … Čez severno mejo je compass kar pogost pojav in bog ve, ali voznike tam privlači dokaj razumna cena, za dejanske gabarite mogočna podoba ali suveren štirikolesni pogon. S premikanjem po cestiščih s slabšim oprijemom compass resnično nima težav. Vse do mej poguma povprečnega voznika je vozilo suvereno, pametna elektronika opravi večino dela, voznik mora le prepoznati tip podlage in namestiti vozni program s preprostim vmesnikom v kabini. Ta je mešanica terenske ruralnosti in italijanske igrivosti in najprej deluje nekoliko neusklajeno, a kmalu se je človek privadi in začne ceniti drugačnost od običajnosti konkurence.
104 kilovati dvolitrskega turbodiesla so sicer dovolj, a kakšnega posebnega razmetavanja z navorom ne gre pričakovati. Diesel je hladen tudi precej hrupen, a udobje kabine ga umiri. Kar devetstopenjski samodejni menjalnik ima s postaranim multijetom občasno tudi težave, a ne takih, da jih voznik ne bi mogel zgladiti s prilagojenim načinom vožnje ali z ročnim pretikanjem. Skratka; compass je dobrodošla osvežitev sicer živahne, a predvidljive SUV-jevske scene in ko se voznik poglobi v cenik, lahko postane tudi primeren nakup.
Velika zvezda se vozi v avtomobilske razrede, kjer je pred desetletjem in več še ne bi pričakovali. “Pick up” z zvezdo? Zdi se nemogoče, a ker smo v naši redakciji poltovornjačkom nenavadno naklonjeni, posvetimo razredu X, kot so ga poimenovali, nekaj naslednjih minut.
Razred X se seveda ni rodil zaradi evropskih voznikov. V obeh Amerikah, Aziji in Avstraliji so pick upi pomemben igralec na avtomobilskem trgu in Mercedes kot globalna znamka ne more stati ob strani. Za pomoč so vzeli navarino osnovo, na katero so nato v Stuttgartu namestili premiumske vsebine. Gre sicer za srednji razred pick upov; v Združenih državah se prevažajo s številko večjimi vozili, Azijci pa poznajo tudi manjše. V Sloveniji, kjer ta trg obsega nekaj več kot 400 vozil, bo avtomobil zagotovo vzbudil pozornost. Ne le med gradbinci, monterji in častilci kolovozov, temveč tudi med ljubitelji narave, ki za svoje hobije potrebujejo nesorazmerno velike rekvizite, konec tedna pa gredo radi v opero.
Že tako izjemno pestro ponudbo v razredu manjših križancev je zdaj popestrila še Seatova arona. Nameščena na modularni platformi ibize, a 8 cm daljša in seveda zelo pomembno – za 10 višja, kar prinese tudi nekoliko večjo oddaljenost od tal, predvsem pa so sedeži nameščeni 5 oziroma 6 cm višje, kar prinese višje sedenje, ki ga številni zelo cenijo. Arona z osnovno opremo Reference in litrskim 70-kilovatnim turbobencinskim motorjem je najcenejša in stane 15 tisočakov. Letos pri zastopniku načrtujejo prodati 400 aron, ki naj bi bila ob leonu, alhambri in ibizi najpomembnejši prodajni artikel v Sloveniji – letos naj bi se prodaja seatovih modelov na slovenskem trgu povečala na 2600 vozil.
Nedvomno ste slišali tudi že vi: Norveško že nekaj časa omenjamo kot primer najboljše prakse uvajanja električnih avtomobilov – lani je bilo tam kar 52 odstotkov prodanih avtomobilov hibridov, priključnih hibridov oziroma električnih vozil. A Norveške ne moremo primerjati z nobeno drugo državo na svetu, je pa dobro, da jo imamo.
Če bi sklepali po medijski prisotnosti v zadnjem času, potem je zagotovo elektrika med pogonskimi gorivi v tem času najbolj aktualna in vroča. Andrej Brglez pa poudarja, da potekajo resna testiranja letal, ladij, tovornjakov in avtobusov na vodik. Če vodik kot pogonsko sredstvo prodre med te velike porabnike, potem bo zagotovo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Fordov ranger wildtrack je atraktiven in zmogljiv poltovornjak, ki mu ob terenskih sposobnostih ne manjka tudi urbanih ambicij. Zabeležimo še prihod prenovljenega najbolj prodajanega Citroenovega modela C3.
Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. Andrej Brglez pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira.
Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Pri Evropski zvezi avtomobilskih proizvajalcev so razkrili, da je bilo na cestah EU ob koncu leta 2018 več kot 267 milijonov vozil, največ v Nemčiji, nekaj več kot 47 milijonov. Takrat je bil povprečen avto star 10,8 leta. Najstarejše avte vozijo v Litvi, Estoniji in Romuniji, starejše od Slovencev vozijo tudi Španci, Portugalci, Italijani, Grki, Hrvati. Daleč najmlajše avte vozijo v Luksemburgu, pa v Veliki Britaniji in Avstriji. Pri nas imamo sicer občutek, da je naš vozni park precej star, a je bila leta 2018 povprečna starost avtomobila v Sloveniji 10,1 leta, torej je bil celo nekaj mlajši od povprečja. Kar zadeva povprečje vozil na tisoč prebivalcev, pa je Slovenija s številko 652 celo na sedmem mestu v EU – evropsko povprečje je 610 motornih vozil. Številke so morda na nek način kar malo presenetljive, ampak Andrej Brglez ugotavlja, da obstajajo vzroki za to. Pogledati je treba nekaj deset let nazaj.
Digitalna tehnologija je v avtomobile prinesla uravnavanje funkcij na dotik. Lahko rečemo, da se je s tem začela nova doba, ponujajo se nove rešitve, nešteto funkcij, praktično vse, lahko upravljamo na zaslonu na dotik. K razmisleku o tem, kaj lahko prinesejo posledice upravljanja na zaslonih na dotik, je Andreja Brgleza navedla nedavna nesreča avtomobila Tesla Model 3 v Nemčiji oziroma razsodba tamkajšnjega sodišča po tem. Pogledamo tudi v vasico, kjer se vsi vozijo na elektriko, potem sedemo na – kot pravi Marko Radmilovič, 850 kubično kobilico in nato še v robustnega terenca, ki vas za 20 tisočakov brez sramu in težav zapelje tudi po avtocesti. Opozorimo tudi, da stlačiti pohištvo v avtomobil pogosto ni enostavno, prevoz pa je lahko tudi nevaren.
Pravzaprav je vseeno, v kakšnem avtomobilu prevažamo psa – no, prav je že, da ima dovolj prostora oziroma se počuti kolikor toliko v redu. Tokrat spomnimo na dejstvo, da se ljudje drugače obnašajo za volanom, se bolje počutijo, so bolj previdni, če prevažajo v avtomobilu psa. Da psi, dobro, pomirjujoče, vplivajo na voznike, so pokazale raziskave. V tem je prav gotovo nekaj resnice, pritrjuje tudi Andrej Brglez. Zapeljemo se s Suzukijem SX4 s-cross, ki je opremljen z mehkim hibridom.
Dizel, bencin, zadnje čase še elektrika – to so osnovne pogonske možnosti, ki jih poznamo in so nam razumljive. Tudi za hibride ste vsi seveda slišali, mnogi nekatere tudi poznate, najbolj zagotovo toyotine, ki so na tržišču že več kot 20 let. Spomniti pa moramo, da je zdaj je precej proizvajalcev, ki ponujajo hibridna vozila in da so med njimi tudi kar precejšnje razlike. Ker je tudi oznak kar nekaj, se prav lahko med vsemi temi kraticami tudi z lahkoto zmedemo. Andrej Brglez razloži, da v osnovi poznamo tri hibridna vozila: hibridno električno vozilo, priključno hibridno električno vozilo in mehko električno hibridno vozilo. Posvetimo se tudi novemu vozilu, ki je za mnoge Slovence še vedno avtomobil številka ena, za mnoge že več kot 40 let. Golf morda za koga v zadnji osmi generaciji celo ne bo najboljši, je pa zagotovo s svojo digitaliziranostjo avtomobil prihodnosti, da ne rečemo avtomobil iz prihodnosti.
Doktorica Darja Topolšek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je skupaj s študenti izpeljala raziskovalni projekt z naslovom Prometno varnostni vidik asistenčnih sistemov v osebnih avtomobilih. Ugotovljeno je bilo, da kupci premalo poznajo asistenčne sisteme. Kar zadeva prodajalce v avtomobilskih salonih, jih večina trdi, da sisteme dobro poznajo, v resnici pa njihovo znanje ni tako zelo široko in jih potencialnim kupcem premalo natančno predstavljajo. Pogosto so mnogi varnostni sistemi skupaj v paketu z še drugimi dodatki, ki jih sicer kupec ne bi izbral. Ugotovljeno je bilo tudi, da večina kupcev asistenčnim sistemom še ne zaupa. Andrej Brglez poudarja, da se mnogi kupci potem, ko določen sistem spoznajo in ga preizkusijo (recimo radarski tempomat) navdušijo nad njim in se jim zdi nujno, da ga imajo. Vozil nas je Nissanov novi mali posebnež juke, ki je večji in udobnejši od predhodnika.
Asistenčni sistemi v osebnih avtomobilih – na to temo smo na Valu 202 že marsikaj povedali. Logično je, da se zdaj večina sistemov, ki pomagajo pri vožnji, jo naredijo bolj varno, včasih tudi bolj zabavno, seli tudi v motocikle. A vozilo na dveh kolesih je vseeno drugačno, tako se vsega ne da enostavno preseliti iz avtomobilov v motocikle, na primer zaviranja v sili, ki je v avtomobilih zelo uporabno in učinkovito. Eden takih modernih športno potovalnih motociklov je prav gotovo tudi BMW z oznako R 1250 RS. Tega je preizkušal Marko Radmilovič. Več o asistenčnih sistemih pa pove Andrej Brglez.
Argumenti, ki so fordovo kugo v zadnjem desetletju naredili tako popularno, so prostornost, prilagodljivost in velika izbira tako različic opreme, kot izbire agregatov in menjalnikov. Pri novem Audiju A3 ob odpiranju vrat sistem izstopajočega opozori na nevarnost od zadaj – radar zaznava premikanje 70 metrov daleč. Pri Toyoti so predstavili proace city. Gre za vozilo, ki ga že poznamo iz skupine PSA, torej berlingo oziroma rifter, pa tudi Opel combo life sodi v to skupino ožjih sorodnikov. Na voljo sta dve dolžini, v tovorni različici je 3,3 oziroma 4,3 kubičnega metra prostora, tako lahko tovorna različica sprejme dve evropaleti. V potniški različici je pri obeh dolžinah možno izbrati 5 ali 7 sedežev.
Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti? Vemo da bo tudi jutri pomembna. Celo ključna. Na kaj najprej pomislimo, ko rečemo, da bo popolnoma drugačna. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna. Pa je to res vse kar lahko vemo o prihodni mobilnosti. Janez Martinčič in Andrej Brglez povesta, da vemo še veliko več, a da bo treba novo prihodnost najprej tudi živeti v posebnem mestu - laboratoriju, ki ga na Japonskem gradi Toyota in v katerem se bodo ljudje naučili živeti z roboti. Ne samo avtomobilskimi, ampak tudi s številnimi drugimi.
Med vsemi dobrotami, ki jih prinaša nova octavia, posebej omenimo, da je to prva Škoda s prikazovalnikom »head-up«, z elektronskim načinom pretikanja samodejnega menjalnika, prvič tudi s tripodročno klimatsko napravo, ponuja pa tudi matrične žaromete LED. Beležimo tudi prihod novega Suzukijevega ignisa. Zapeljal pa nas je Volkswagen tiguan "Allspace", ki je imeniten in prostoren prevoznik.
Mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi izpustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sta poti v avtonomno vožnjo dve: prva, tehnološka, bo hitra, tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, pa bo bolj počasna. Vozili smo Nissan X-trail z dizlom in bencinarjem. Volkswagen predstavlja novi arteon, tudi v različici Shooting Brake, Opel napoveduje prihod nove mokke.
Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se obnašanje vozila v določenih situacijah lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo spregovoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, naj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu pa bo opozoril Andrej Brglez.
O prometu nikakor ne moremo razmišljati kot o nekakšni samostojni stvari, ki ne vpliva na druga področja družbenega življenja. Med karanteno smo lahko videli, kako hitro smo v mestih zadihali čistejši zrak, ker je bilo avtomobilov na cesti znatno manj. Podobno promet vpliva tudi na druga področja družbenega življenja. O tem, kako vpliva in kakšna prihodnost premikanja nas čaka, se je Jan Grilc pogovoril z Andrejem Brglezom, opazovalcem mobilnosti in strokovnim sodelavcem Vala 202 za področje prometa.
Korona virus je, kar zadeva avtomobilski trg, še najmanj škode povzročil na področju električnih vozil, kar je po svoje logično, saj povpraševanje za zdaj še krepko presega ponudbo. Ponekod se je v tem času povpraševanje po električnih vozilih celo občutno povečalo, recimo v Nemčiji. Pri nas trg električnih vozil trenutno obsega približno 2.000 vozil in raste iz leta v leto. Primož Lemež, ki že vrsto let pozorno spremlja razvoj trga električnih vozil, ugotavlja, da je pri nas infrastruktura več kot zadostna, nered pa vlada pri polnjenju baterij.
Ideja je enostavna. Brezplačen javni prevoz bi v teoriji moral k uporabi pritegniti več ljudi, kar pomeni, da bi jih posledično več pustilo svoje avtomobile doma. Temu pa sledi niz ugodnih vplivov: prevozne mestne vpadnice, ki bi zapovrh proizvajale manj hrupa in izpustov; mestna središča v katerih bi hitreje našli parkirno mesto, namesto dodatnih parkirišč pa bi nekatere površine lahko ozelenili. Razmišljamo o možnostih za uvedbo v Sloveniji in pregledamo izkušnje iz tujine.
Neveljaven email naslov