Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jutri bo razglasitev slovenskega avta leta 2018. Zdaj bomo glasovali tudi novinarji, jutri zvečer po 20. uri pa boste lahko v TV oddaji Avtomobilnost na TV Slovenija in tudi pri nas, na spletni strani Vala 202 izvedeli zmagovalca.
Na Norveškem je bilo lani 52 odstotkov prodanih vozil hibridnih ali električnih
V poplavi avtomobilske konfekcije, ki jo na policah najdete pod imeni SUV, križanci in podobno, smo končno našli posebneža. Sliši na ime jeep compass. Da obnovimo; gre za slavno ime, za prvega svoje vrste, ki je nekako pristal pod italijanskim dežnikom. Compass je zapolnil luknjo med ogromnim grand cherokeejem ter manjšim renegadom.
V iskanju zasnežene pokrajine, ki je le ena izmed naravnih habitatov tega jeepa, smo se malo zapeljali po alpskih mestecih ter bili prijetno presenečeni … Čez severno mejo je compass kar pogost pojav in bog ve, ali voznike tam privlači dokaj razumna cena, za dejanske gabarite mogočna podoba ali suveren štirikolesni pogon. S premikanjem po cestiščih s slabšim oprijemom compass resnično nima težav. Vse do mej poguma povprečnega voznika je vozilo suvereno, pametna elektronika opravi večino dela, voznik mora le prepoznati tip podlage in namestiti vozni program s preprostim vmesnikom v kabini. Ta je mešanica terenske ruralnosti in italijanske igrivosti in najprej deluje nekoliko neusklajeno, a kmalu se je človek privadi in začne ceniti drugačnost od običajnosti konkurence.
104 kilovati dvolitrskega turbodiesla so sicer dovolj, a kakšnega posebnega razmetavanja z navorom ne gre pričakovati. Diesel je hladen tudi precej hrupen, a udobje kabine ga umiri. Kar devetstopenjski samodejni menjalnik ima s postaranim multijetom občasno tudi težave, a ne takih, da jih voznik ne bi mogel zgladiti s prilagojenim načinom vožnje ali z ročnim pretikanjem. Skratka; compass je dobrodošla osvežitev sicer živahne, a predvidljive SUV-jevske scene in ko se voznik poglobi v cenik, lahko postane tudi primeren nakup.
Velika zvezda se vozi v avtomobilske razrede, kjer je pred desetletjem in več še ne bi pričakovali. “Pick up” z zvezdo? Zdi se nemogoče, a ker smo v naši redakciji poltovornjačkom nenavadno naklonjeni, posvetimo razredu X, kot so ga poimenovali, nekaj naslednjih minut.
Razred X se seveda ni rodil zaradi evropskih voznikov. V obeh Amerikah, Aziji in Avstraliji so pick upi pomemben igralec na avtomobilskem trgu in Mercedes kot globalna znamka ne more stati ob strani. Za pomoč so vzeli navarino osnovo, na katero so nato v Stuttgartu namestili premiumske vsebine. Gre sicer za srednji razred pick upov; v Združenih državah se prevažajo s številko večjimi vozili, Azijci pa poznajo tudi manjše. V Sloveniji, kjer ta trg obsega nekaj več kot 400 vozil, bo avtomobil zagotovo vzbudil pozornost. Ne le med gradbinci, monterji in častilci kolovozov, temveč tudi med ljubitelji narave, ki za svoje hobije potrebujejo nesorazmerno velike rekvizite, konec tedna pa gredo radi v opero.
Že tako izjemno pestro ponudbo v razredu manjših križancev je zdaj popestrila še Seatova arona. Nameščena na modularni platformi ibize, a 8 cm daljša in seveda zelo pomembno – za 10 višja, kar prinese tudi nekoliko večjo oddaljenost od tal, predvsem pa so sedeži nameščeni 5 oziroma 6 cm višje, kar prinese višje sedenje, ki ga številni zelo cenijo. Arona z osnovno opremo Reference in litrskim 70-kilovatnim turbobencinskim motorjem je najcenejša in stane 15 tisočakov. Letos pri zastopniku načrtujejo prodati 400 aron, ki naj bi bila ob leonu, alhambri in ibizi najpomembnejši prodajni artikel v Sloveniji – letos naj bi se prodaja seatovih modelov na slovenskem trgu povečala na 2600 vozil.
Nedvomno ste slišali tudi že vi: Norveško že nekaj časa omenjamo kot primer najboljše prakse uvajanja električnih avtomobilov – lani je bilo tam kar 52 odstotkov prodanih avtomobilov hibridov, priključnih hibridov oziroma električnih vozil. A Norveške ne moremo primerjati z nobeno drugo državo na svetu, je pa dobro, da jo imamo.
865 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Jutri bo razglasitev slovenskega avta leta 2018. Zdaj bomo glasovali tudi novinarji, jutri zvečer po 20. uri pa boste lahko v TV oddaji Avtomobilnost na TV Slovenija in tudi pri nas, na spletni strani Vala 202 izvedeli zmagovalca.
Na Norveškem je bilo lani 52 odstotkov prodanih vozil hibridnih ali električnih
V poplavi avtomobilske konfekcije, ki jo na policah najdete pod imeni SUV, križanci in podobno, smo končno našli posebneža. Sliši na ime jeep compass. Da obnovimo; gre za slavno ime, za prvega svoje vrste, ki je nekako pristal pod italijanskim dežnikom. Compass je zapolnil luknjo med ogromnim grand cherokeejem ter manjšim renegadom.
V iskanju zasnežene pokrajine, ki je le ena izmed naravnih habitatov tega jeepa, smo se malo zapeljali po alpskih mestecih ter bili prijetno presenečeni … Čez severno mejo je compass kar pogost pojav in bog ve, ali voznike tam privlači dokaj razumna cena, za dejanske gabarite mogočna podoba ali suveren štirikolesni pogon. S premikanjem po cestiščih s slabšim oprijemom compass resnično nima težav. Vse do mej poguma povprečnega voznika je vozilo suvereno, pametna elektronika opravi večino dela, voznik mora le prepoznati tip podlage in namestiti vozni program s preprostim vmesnikom v kabini. Ta je mešanica terenske ruralnosti in italijanske igrivosti in najprej deluje nekoliko neusklajeno, a kmalu se je človek privadi in začne ceniti drugačnost od običajnosti konkurence.
104 kilovati dvolitrskega turbodiesla so sicer dovolj, a kakšnega posebnega razmetavanja z navorom ne gre pričakovati. Diesel je hladen tudi precej hrupen, a udobje kabine ga umiri. Kar devetstopenjski samodejni menjalnik ima s postaranim multijetom občasno tudi težave, a ne takih, da jih voznik ne bi mogel zgladiti s prilagojenim načinom vožnje ali z ročnim pretikanjem. Skratka; compass je dobrodošla osvežitev sicer živahne, a predvidljive SUV-jevske scene in ko se voznik poglobi v cenik, lahko postane tudi primeren nakup.
Velika zvezda se vozi v avtomobilske razrede, kjer je pred desetletjem in več še ne bi pričakovali. “Pick up” z zvezdo? Zdi se nemogoče, a ker smo v naši redakciji poltovornjačkom nenavadno naklonjeni, posvetimo razredu X, kot so ga poimenovali, nekaj naslednjih minut.
Razred X se seveda ni rodil zaradi evropskih voznikov. V obeh Amerikah, Aziji in Avstraliji so pick upi pomemben igralec na avtomobilskem trgu in Mercedes kot globalna znamka ne more stati ob strani. Za pomoč so vzeli navarino osnovo, na katero so nato v Stuttgartu namestili premiumske vsebine. Gre sicer za srednji razred pick upov; v Združenih državah se prevažajo s številko večjimi vozili, Azijci pa poznajo tudi manjše. V Sloveniji, kjer ta trg obsega nekaj več kot 400 vozil, bo avtomobil zagotovo vzbudil pozornost. Ne le med gradbinci, monterji in častilci kolovozov, temveč tudi med ljubitelji narave, ki za svoje hobije potrebujejo nesorazmerno velike rekvizite, konec tedna pa gredo radi v opero.
Že tako izjemno pestro ponudbo v razredu manjših križancev je zdaj popestrila še Seatova arona. Nameščena na modularni platformi ibize, a 8 cm daljša in seveda zelo pomembno – za 10 višja, kar prinese tudi nekoliko večjo oddaljenost od tal, predvsem pa so sedeži nameščeni 5 oziroma 6 cm višje, kar prinese višje sedenje, ki ga številni zelo cenijo. Arona z osnovno opremo Reference in litrskim 70-kilovatnim turbobencinskim motorjem je najcenejša in stane 15 tisočakov. Letos pri zastopniku načrtujejo prodati 400 aron, ki naj bi bila ob leonu, alhambri in ibizi najpomembnejši prodajni artikel v Sloveniji – letos naj bi se prodaja seatovih modelov na slovenskem trgu povečala na 2600 vozil.
Nedvomno ste slišali tudi že vi: Norveško že nekaj časa omenjamo kot primer najboljše prakse uvajanja električnih avtomobilov – lani je bilo tam kar 52 odstotkov prodanih avtomobilov hibridov, priključnih hibridov oziroma električnih vozil. A Norveške ne moremo primerjati z nobeno drugo državo na svetu, je pa dobro, da jo imamo.
Naš Val 202 je praznoval 50 let, naša oddaja pa je tista, ki prav gotovo povezuje radio in mobilnost. Radijski sprejemniki v avtomobilih so seveda bili že davno prej, preden je začel oddajati Val 202. Andrej Brglez je zato malo pobrskal 100 in več let nazaj in se prepričal, da se je kmalu po rojstvu avtomobilov pojavil tudi avtoradio. Tam nekje v času, ko je začel Val 202 se je tudi bolj intenzivno začelo vgrajevati v avtomobile tudi radijske sprejemnike. Danes imajo tovarniško vgrajene vsi avtomobili.
Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi.
Danes najprej med mlade voznike. Veseli nas, da je AMZS spet uspelo organizirati in izpeljati Izbor za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. Tokrat sta v finalu, ki je potekalo v AMZS centru varne vožnje na Vranskem, največ znanja in spretnosti pokazala 20-letna Ljubljančanka Anja Kren in Urban Ostrež iz Jevnice. Statistika sicer beleži, da mladi zadnje čase vozijo varneje, da promet dojemajo drugače.
Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.
Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.
Prvi maj letos ni bil samo praznik dela ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, če jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij… Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.
Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal. Posvetili se bomo voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.
Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi YouTube objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.
Renaultev električni megane, ki so nam ga predstavili v teh dneh, prinaša s seboj tudi kartico za polnjenje, ki zajema 500 polnilnih mest pri nas, z njo pa lahko polnimo baterijo tudi na mnogih polnilnih mestih v tujini. A polnjenje je le ena izmed tegob, s katerimi se spoprijemajo uporabniki električnih avtomobilov, vprašanj in dilem je še kar nekaj, razmišlja tudi Andrej Brglez. Zapeljemo Mitsubishijevega križanca eclipse cross in mazdo3 ter poročamo o predstavitvi Citroenovega berlinga in Renaultevega novega električnega megana.
Danes je veliko avtov, velika večina pravzaprav, ki zbirajo raznorazne podatke. Ta dostop do podatkov je bil včasih omejen le na delovanje motorja, števila prevoženih kilometrov, in je bil namenjen samo uslužbencem na servisih. Danes se je ta nabor podatkov zelo razširil, z modernimi tehnologijami lahko dostopamo do mnogih podatkov, seveda pa po drugi strani tudi mi razkrivamo marsikaj o sebi, o svoji vožnji. Na tem področju prihaja do pobud, da naši podatki ne bi bili kar tako dostopni, imajo neko vrednost in so v bistvu naša last in ne last tistega, ki jih zbira in potem razpolaga z njimi. Andrej Brglez razlaga, da bi morali lastniki avtomobilov na nek način tržiti te podatke.
Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.
Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.
Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.
Izbor Najboljši za volanom – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Potem ko so se pojavili avtomobili, so snovalci začeli razmišljati, kako voziti ponoči. Od sveč in raznih svetilk, ki so jih pritrjevali na sprednji del vozila, so potem začeli žaromete vgrajevati v karoserijo. Danes poznamo LED in lasersko tehnologijo, žarometi se samodejno prilagajajo, ponoči nam dobesedno naredijo dan. Oblikovalci se igrajo z oblikami, dobri žarometi pa seveda pomenijo več varnosti.
Fordov grand tourneo connect active je izjemno primeren za popotovanja - tudi zaradi prtljažnega prostora, ki ga lahko iz osnovnih 1500 litrov povečamo na več kot 2700 litrov. Renaultov električni twingo je namenjen tistim, ki lahko polnijo baterijo na domači vtičnici in je primeren za krajše poti. Rodila se je električna cupra z imenom born.
Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.
Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.
Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.
Neveljaven email naslov