Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.
V Ingolstadtu so ugotovili, da bi morali nadomestiti 40 odstotkov obstoječih avtomobilov s samovozečimi, da bi bil prometni tok v mestu občutno bolj tekoč.
Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.
Vsi govorimo o brexitu, torej naša rubrika na Valu 202 ne sme biti izjema. O obsežnih posledicah izstopa za avtomobilsko industrijo ste zagotovo slišali v kateri od specializiranih oddaj, danes pa nekaj malega o razdružitvi, ki se ne bo zgodila … Govorimo o uspešni vrnitvi britanskega Minija pod nemškim nadzorom, ki je nastala kot posledica združitve. Ni namreč povsem jasno, kako se bo od Britanije poslovil Mini.
Zato smo povprašali kar na izvoru samem ter sedli v Minijevega cooperja S z letnico 2018. Priljubljeni žepni dirkalnik je doživel oblikovno prenovo in če človek zares podrobno pogleda, so najbolj prenovljena svetila in nekaj malega maska. Da pa je šala popolna … V zadnjih lučeh lahko, za doplačilo seveda, ponosen voznik občuduje svetilne elemente v nezgrešljivi obliki britanske zastave. Simbolika, provokacija ali nemški poklon britanski odločitvi?
Pustimo globalne geopolitične smernice in se zapeljimo s tem imenitnim vozilom. Na srečo so se pri BMW-ju odločili, da prenova mehaničnih komponent avtomobila ne bo dosegla. »Na srečo,« ker že doslej mu ni manjkalo čisto nič. Dva bencinska litra, 141 kilovatov in odlična sedemstopenjska samodejnost Minijevega cooperja postavljajo še vedno na sam vrh tozadevnih avtomobilčkov. In ne glede na dogajanja v britanskem parlamentu bo tam tudi ostal.
Zdajle vas opozorimo na četrti prihod začetnika Bavarske serije »X« kot tudi enega izmed pionirjev razreda SUV-jev, BMW X5. Ogromen avtomobil v vseh smereh in pogledih je oblikovan tako zelo spretno, da svojih mer sploh ne kaže; skoraj ga nevajeno oko zamenja za X3, kar postavljačem sicer ne bo všeč, tisti s prirojenim občutkom za lepo pa bodo navdušeni. Opremljen z vso mogočo tehnologijo današnjega, pa tudi jutrišnjega dne skriva X5 v sebi veliko skrivnost. Imeli smo namreč priložnost preizkusiti ga na progi za motokros v Ivančni Gorici in iz prve roke potrjujemo, da gre še vedno za vrhunsko terensko vozilo, a veliki večini njegovih kupcev to ni kaj dosti mar. In še pod črto. V beemvejevske garaže se vrača tudi pozabljena serija 8. Brez veliko pretiravanja gre za enega najlepših avtomobilov sodobnosti. Daleč od tega torej, da bi Bavarci počivali na lovorikah.
Nemški avtomobilski velikani si seveda gledajo pod prste, tako nam je tudi proizvajalec iz Stutgardta pripeljal zadnjo mojstrovino oblikovalca Roberta Lešnika. Tudi novi Mercedes-Benz GLE se dobro znajde na terenu, je malo daljši od predhodnika, za zdaj s 180 kilovatnim turbodizlomdizlom ali 270 kilovatnim turbobencinskim motorjem, kmalu bosta v ponudbi še dva močnejša dizla, kasneje tudi dizelski priključni hibrid. Prve dobave pričakujejo v februarju prihodnje leto.
Novi Ford focus je opremljen z obsežno paleto dovršenih tehnologij za varnejšo vožnjo. Pri razvoju so uporabili tudi Fordov novi laboratorij za preskusna trčenja s posebnimi sanmi v Koelnu. Uporabljajo hidravljični pogonski sistem, ki deluje na vozilo s silo, enakovredno 250 tonam, kar reproducira pospešek, ustrezen 80-kratniku sile težnosti. Kamere zabeležijo do tisoč sličic na sekundo, najnovejša generacija preskusnih lutk pa zagotavlja podatke s 70 izjemno občutljivimi senzorji na ključnih anatomskih mestih, vključno s 15 merilniki pospeška samo v glavi. Bogastvo tako pridobljenih informacij omogoča izjemno natančne nastavitve in prilagodljivost sistemov ter zadrževanje potnikov v vozilih – vse za dodatno izboljšanje varnosti.
Na koncu še opozorilo: še glasujte za Slovenski avto leta 2019 Glasovnica je na spletni strani Vala 202.
861 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.
V Ingolstadtu so ugotovili, da bi morali nadomestiti 40 odstotkov obstoječih avtomobilov s samovozečimi, da bi bil prometni tok v mestu občutno bolj tekoč.
Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.
Vsi govorimo o brexitu, torej naša rubrika na Valu 202 ne sme biti izjema. O obsežnih posledicah izstopa za avtomobilsko industrijo ste zagotovo slišali v kateri od specializiranih oddaj, danes pa nekaj malega o razdružitvi, ki se ne bo zgodila … Govorimo o uspešni vrnitvi britanskega Minija pod nemškim nadzorom, ki je nastala kot posledica združitve. Ni namreč povsem jasno, kako se bo od Britanije poslovil Mini.
Zato smo povprašali kar na izvoru samem ter sedli v Minijevega cooperja S z letnico 2018. Priljubljeni žepni dirkalnik je doživel oblikovno prenovo in če človek zares podrobno pogleda, so najbolj prenovljena svetila in nekaj malega maska. Da pa je šala popolna … V zadnjih lučeh lahko, za doplačilo seveda, ponosen voznik občuduje svetilne elemente v nezgrešljivi obliki britanske zastave. Simbolika, provokacija ali nemški poklon britanski odločitvi?
Pustimo globalne geopolitične smernice in se zapeljimo s tem imenitnim vozilom. Na srečo so se pri BMW-ju odločili, da prenova mehaničnih komponent avtomobila ne bo dosegla. »Na srečo,« ker že doslej mu ni manjkalo čisto nič. Dva bencinska litra, 141 kilovatov in odlična sedemstopenjska samodejnost Minijevega cooperja postavljajo še vedno na sam vrh tozadevnih avtomobilčkov. In ne glede na dogajanja v britanskem parlamentu bo tam tudi ostal.
Zdajle vas opozorimo na četrti prihod začetnika Bavarske serije »X« kot tudi enega izmed pionirjev razreda SUV-jev, BMW X5. Ogromen avtomobil v vseh smereh in pogledih je oblikovan tako zelo spretno, da svojih mer sploh ne kaže; skoraj ga nevajeno oko zamenja za X3, kar postavljačem sicer ne bo všeč, tisti s prirojenim občutkom za lepo pa bodo navdušeni. Opremljen z vso mogočo tehnologijo današnjega, pa tudi jutrišnjega dne skriva X5 v sebi veliko skrivnost. Imeli smo namreč priložnost preizkusiti ga na progi za motokros v Ivančni Gorici in iz prve roke potrjujemo, da gre še vedno za vrhunsko terensko vozilo, a veliki večini njegovih kupcev to ni kaj dosti mar. In še pod črto. V beemvejevske garaže se vrača tudi pozabljena serija 8. Brez veliko pretiravanja gre za enega najlepših avtomobilov sodobnosti. Daleč od tega torej, da bi Bavarci počivali na lovorikah.
Nemški avtomobilski velikani si seveda gledajo pod prste, tako nam je tudi proizvajalec iz Stutgardta pripeljal zadnjo mojstrovino oblikovalca Roberta Lešnika. Tudi novi Mercedes-Benz GLE se dobro znajde na terenu, je malo daljši od predhodnika, za zdaj s 180 kilovatnim turbodizlomdizlom ali 270 kilovatnim turbobencinskim motorjem, kmalu bosta v ponudbi še dva močnejša dizla, kasneje tudi dizelski priključni hibrid. Prve dobave pričakujejo v februarju prihodnje leto.
Novi Ford focus je opremljen z obsežno paleto dovršenih tehnologij za varnejšo vožnjo. Pri razvoju so uporabili tudi Fordov novi laboratorij za preskusna trčenja s posebnimi sanmi v Koelnu. Uporabljajo hidravljični pogonski sistem, ki deluje na vozilo s silo, enakovredno 250 tonam, kar reproducira pospešek, ustrezen 80-kratniku sile težnosti. Kamere zabeležijo do tisoč sličic na sekundo, najnovejša generacija preskusnih lutk pa zagotavlja podatke s 70 izjemno občutljivimi senzorji na ključnih anatomskih mestih, vključno s 15 merilniki pospeška samo v glavi. Bogastvo tako pridobljenih informacij omogoča izjemno natančne nastavitve in prilagodljivost sistemov ter zadrževanje potnikov v vozilih – vse za dodatno izboljšanje varnosti.
Na koncu še opozorilo: še glasujte za Slovenski avto leta 2019 Glasovnica je na spletni strani Vala 202.
Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.
Prvi maj letos ni bil samo praznik dela ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, če jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij… Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.
Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal. Posvetili se bomo voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.
Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi YouTube objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.
Renaultev električni megane, ki so nam ga predstavili v teh dneh, prinaša s seboj tudi kartico za polnjenje, ki zajema 500 polnilnih mest pri nas, z njo pa lahko polnimo baterijo tudi na mnogih polnilnih mestih v tujini. A polnjenje je le ena izmed tegob, s katerimi se spoprijemajo uporabniki električnih avtomobilov, vprašanj in dilem je še kar nekaj, razmišlja tudi Andrej Brglez. Zapeljemo Mitsubishijevega križanca eclipse cross in mazdo3 ter poročamo o predstavitvi Citroenovega berlinga in Renaultevega novega električnega megana.
Danes je veliko avtov, velika večina pravzaprav, ki zbirajo raznorazne podatke. Ta dostop do podatkov je bil včasih omejen le na delovanje motorja, števila prevoženih kilometrov, in je bil namenjen samo uslužbencem na servisih. Danes se je ta nabor podatkov zelo razširil, z modernimi tehnologijami lahko dostopamo do mnogih podatkov, seveda pa po drugi strani tudi mi razkrivamo marsikaj o sebi, o svoji vožnji. Na tem področju prihaja do pobud, da naši podatki ne bi bili kar tako dostopni, imajo neko vrednost in so v bistvu naša last in ne last tistega, ki jih zbira in potem razpolaga z njimi. Andrej Brglez razlaga, da bi morali lastniki avtomobilov na nek način tržiti te podatke.
Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.
Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.
Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.
Izbor Najboljši za volanom – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Potem ko so se pojavili avtomobili, so snovalci začeli razmišljati, kako voziti ponoči. Od sveč in raznih svetilk, ki so jih pritrjevali na sprednji del vozila, so potem začeli žaromete vgrajevati v karoserijo. Danes poznamo LED in lasersko tehnologijo, žarometi se samodejno prilagajajo, ponoči nam dobesedno naredijo dan. Oblikovalci se igrajo z oblikami, dobri žarometi pa seveda pomenijo več varnosti.
Fordov grand tourneo connect active je izjemno primeren za popotovanja - tudi zaradi prtljažnega prostora, ki ga lahko iz osnovnih 1500 litrov povečamo na več kot 2700 litrov. Renaultov električni twingo je namenjen tistim, ki lahko polnijo baterijo na domači vtičnici in je primeren za krajše poti. Rodila se je električna cupra z imenom born.
Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.
Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.
Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.
Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.
Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.
Neveljaven email naslov