Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dve veji razmišljanja, razvoja avtonomne vožnje obstajata. Prva je, da bi vozilo sodelovalo z ostalimi in bi delilo podatke v oblaku, ki bi bil tako operater mobilnosti, druga pa – in s to se avtomobilisti bolj ukvarjajo, da bi vsak avto sam imel tako močno pamet, da bi bil sposoben se voziti sam in sobivati z ostalimi. V prehodni fazi pa bi moral robot tudi čim bolje razumeti človeške vozniške navade, da bi se lahko čim lažje znašel med človeškimi vozniki. Ker so vozniške navade, razvade in napake lahko različne po področjih in državah, bi imel avtomobil več prilagojenih programov, načinov vožnje, da bi čim bolje razumel navade voznikov in prilagodil svojo vožnjo okolju, kjer bi takrat vozil.
Dve veji razvoja avtonomne vožnje obstajata. Prva je, da bi vozilo delilo podatke z drugimi v oblaku, druga pa, da bi bil avtomobil sam tako pameten, da bi bil sposoben samostojno voziti
Dve veji razmišljanja, razvoja avtonomne vožnje obstajata. Prva je, da bi vozilo sodelovalo z ostalimi in bi delilo podatke v oblaku, ki bi bil tako operater mobilnosti, druga pa – in s to se avtomobilisti bolj ukvarjajo, da bi vsak avto sam imel tako močno pamet, da bi bil sposoben se voziti sam in sobivati z ostalimi. V prehodni fazi pa bi moral robot tudi čim bolje razumeti človeške vozniške navade, da bi se lahko čim lažje znašel med človeškimi vozniki. Ker so vozniške navade, razvade in napake lahko različne po področjih in državah, bi imel avtomobil več prilagojenih programov, načinov vožnje, da bi čim bolje razumel navade voznikov in prilagodil svojo vožnjo okolju, kjer bi takrat vozil.
Prihod audija A1 smo pozdravili s fanfarami tudi v naši oddaji, danes pa že sledi nekaj prvih vtisov o avtomobilu. Teorija je bila osvojena že s prvo generacijo. Premijski malček, ki poskuša na vrh Evrope skupaj z Minijem in še s kom, se v prvi trivratni generaciji ni posebej izkazal. Daleč od tega, da bi šlo za polom; a oteženo vstopanje na zadnjo klop je očitno prineslo svoje. Zato je v drugo A1 strogo poimenovan kot »Sportback«, kar pomeni pet vrat. Ob tem, ko so ga genetsko navezali na Pola, pa je vozilo zrastlo do povsem spodobnih gabaritov.
Kakorkoli je že uporabniško nastrojen voznik skeptičen do avtov, ki nudijo zgolj prestiž, podobo in vozne užitke, se mora pri A1 ugrizniti v jezik. Vozilo je povsem normalno uporabno, ob tem pa ponuja tisti dotik vrhunskosti, ki tako poboža lastnikovo dušo. In tako udari njegovo denarnico. Mehanika, akoravno se naslanja na Pola, je popolna. Vsi strojni sklopi, začenši s šest stopenjskim ročnim menjalnikom in na koncu do litrskega tri valjnika delujejo vzorno. Čeprav gre za s turbino ustvarjenih 85 kilovatov, o kakšni turbo luknji ni ne duha ne sluha. Očitno bomo morali tisti, ki smo v downsizing dvomili, popustiti. Sploh, ker je avto s takšnim motorjem izjemno poskočen, poraba goriva pa se gladko spusti pod šest litrov. Jasno; dizla v A1 ne boste zavohali. Drugo presenečenje pa je podvozje. Ni samo po sebi umevno, da recimo majhni avtomobili poslušno peljejo naravnost na avtocestnih ravninah, hkrati pa so ubogljivi in živahni med ovinki. A1 oboje absolvira z lahkoto, ob tem pa je podvozje vrhunsko uglašeno in še bolj vrhunsko zvočno zadušeno. Če kaj, potem očitamo avtu nekaj preveč trde plastike v kabini, pa mogoče ne vedno najbolj jasno sodelovanje uporabniškega vmesnika. Serijsko vgrajeno opozorilo za zapuščanje voznega pasu pa zna tudi biti kdaj pa kdaj nadležno. Sicer pa na koncu še enkrat – dotik prestiža je zelo občuten.
Po kodiaqu in karoqu zdaj prihaja še tretji škodin križanec, ki se imenuje kamiq – enako kot na Kitajskem že uveljavljeni SUV. Beseda izvira iz jezika Inuitov, ki živijo na severu Kanade in na Grendlandiji, opisuje pa nekaj, kar se v vsaki situaciji idealno prilega kot druga koža. Kamiq torej.
Nissan leaf je najbolj prodajan avtomobil v vseh kategorijah na Norveškem, kjer je država še posebej osredotočena na trajnostni razvoj. Lani so jih prodali 12.000. Leaf je prevzel tudi vodilno mesto na lestvici najbolje prodajanih električnih vozil v Evropi, kjer so jih lani prodali 40.000. Pri nas je bilo v letu 2018 prodanih 106 vozil.
Kar malo preseneča prodajni rezultat Italijanskega Fiata, ki je lani dosegel nov rekord, kar zadeva prodajo modela 500. Prodali so jih blizu 194 tisoč, kar je največ v enajstletni zgodovini obstoja, ko se je pojavil v drugo. Fiat 500 je najbolje prodajano vozilo v 11 evropskih državah. Ponujajo ga v 30 posebnih serijah, od leta 2007 so jih izdelali dva milijona 110 tisoč.
863 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Dve veji razmišljanja, razvoja avtonomne vožnje obstajata. Prva je, da bi vozilo sodelovalo z ostalimi in bi delilo podatke v oblaku, ki bi bil tako operater mobilnosti, druga pa – in s to se avtomobilisti bolj ukvarjajo, da bi vsak avto sam imel tako močno pamet, da bi bil sposoben se voziti sam in sobivati z ostalimi. V prehodni fazi pa bi moral robot tudi čim bolje razumeti človeške vozniške navade, da bi se lahko čim lažje znašel med človeškimi vozniki. Ker so vozniške navade, razvade in napake lahko različne po področjih in državah, bi imel avtomobil več prilagojenih programov, načinov vožnje, da bi čim bolje razumel navade voznikov in prilagodil svojo vožnjo okolju, kjer bi takrat vozil.
Dve veji razvoja avtonomne vožnje obstajata. Prva je, da bi vozilo delilo podatke z drugimi v oblaku, druga pa, da bi bil avtomobil sam tako pameten, da bi bil sposoben samostojno voziti
Dve veji razmišljanja, razvoja avtonomne vožnje obstajata. Prva je, da bi vozilo sodelovalo z ostalimi in bi delilo podatke v oblaku, ki bi bil tako operater mobilnosti, druga pa – in s to se avtomobilisti bolj ukvarjajo, da bi vsak avto sam imel tako močno pamet, da bi bil sposoben se voziti sam in sobivati z ostalimi. V prehodni fazi pa bi moral robot tudi čim bolje razumeti človeške vozniške navade, da bi se lahko čim lažje znašel med človeškimi vozniki. Ker so vozniške navade, razvade in napake lahko različne po področjih in državah, bi imel avtomobil več prilagojenih programov, načinov vožnje, da bi čim bolje razumel navade voznikov in prilagodil svojo vožnjo okolju, kjer bi takrat vozil.
Prihod audija A1 smo pozdravili s fanfarami tudi v naši oddaji, danes pa že sledi nekaj prvih vtisov o avtomobilu. Teorija je bila osvojena že s prvo generacijo. Premijski malček, ki poskuša na vrh Evrope skupaj z Minijem in še s kom, se v prvi trivratni generaciji ni posebej izkazal. Daleč od tega, da bi šlo za polom; a oteženo vstopanje na zadnjo klop je očitno prineslo svoje. Zato je v drugo A1 strogo poimenovan kot »Sportback«, kar pomeni pet vrat. Ob tem, ko so ga genetsko navezali na Pola, pa je vozilo zrastlo do povsem spodobnih gabaritov.
Kakorkoli je že uporabniško nastrojen voznik skeptičen do avtov, ki nudijo zgolj prestiž, podobo in vozne užitke, se mora pri A1 ugrizniti v jezik. Vozilo je povsem normalno uporabno, ob tem pa ponuja tisti dotik vrhunskosti, ki tako poboža lastnikovo dušo. In tako udari njegovo denarnico. Mehanika, akoravno se naslanja na Pola, je popolna. Vsi strojni sklopi, začenši s šest stopenjskim ročnim menjalnikom in na koncu do litrskega tri valjnika delujejo vzorno. Čeprav gre za s turbino ustvarjenih 85 kilovatov, o kakšni turbo luknji ni ne duha ne sluha. Očitno bomo morali tisti, ki smo v downsizing dvomili, popustiti. Sploh, ker je avto s takšnim motorjem izjemno poskočen, poraba goriva pa se gladko spusti pod šest litrov. Jasno; dizla v A1 ne boste zavohali. Drugo presenečenje pa je podvozje. Ni samo po sebi umevno, da recimo majhni avtomobili poslušno peljejo naravnost na avtocestnih ravninah, hkrati pa so ubogljivi in živahni med ovinki. A1 oboje absolvira z lahkoto, ob tem pa je podvozje vrhunsko uglašeno in še bolj vrhunsko zvočno zadušeno. Če kaj, potem očitamo avtu nekaj preveč trde plastike v kabini, pa mogoče ne vedno najbolj jasno sodelovanje uporabniškega vmesnika. Serijsko vgrajeno opozorilo za zapuščanje voznega pasu pa zna tudi biti kdaj pa kdaj nadležno. Sicer pa na koncu še enkrat – dotik prestiža je zelo občuten.
Po kodiaqu in karoqu zdaj prihaja še tretji škodin križanec, ki se imenuje kamiq – enako kot na Kitajskem že uveljavljeni SUV. Beseda izvira iz jezika Inuitov, ki živijo na severu Kanade in na Grendlandiji, opisuje pa nekaj, kar se v vsaki situaciji idealno prilega kot druga koža. Kamiq torej.
Nissan leaf je najbolj prodajan avtomobil v vseh kategorijah na Norveškem, kjer je država še posebej osredotočena na trajnostni razvoj. Lani so jih prodali 12.000. Leaf je prevzel tudi vodilno mesto na lestvici najbolje prodajanih električnih vozil v Evropi, kjer so jih lani prodali 40.000. Pri nas je bilo v letu 2018 prodanih 106 vozil.
Kar malo preseneča prodajni rezultat Italijanskega Fiata, ki je lani dosegel nov rekord, kar zadeva prodajo modela 500. Prodali so jih blizu 194 tisoč, kar je največ v enajstletni zgodovini obstoja, ko se je pojavil v drugo. Fiat 500 je najbolje prodajano vozilo v 11 evropskih državah. Ponujajo ga v 30 posebnih serijah, od leta 2007 so jih izdelali dva milijona 110 tisoč.
Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.
V nekaterih državah v ZDA so legalizirali marihuano – trgovanje z njo je tako postalo zelo donosen posel, omenjajo se milijardni zaslužki. Neka raziskava pa je pred časom pokazala, da se je prav v državah, kjer so uporabo marihuane osvobodili, povečalo število prometnih nesreč, katerim bi lahko botrovalo prav uživanje marihuane. Sporočilo Andreja Brgleza je bilo zadnjič, v dneh, ko smo peli slavo novemu vinskemu letniku, da alkohol sam po sebi ni nič kriv, krivi smo mi sami… Ob opozarjanju, kako alkohol in volan ne gresta skupaj, pa pogosto pozabimo na nevarnosti, ki so povezane z uživanjem določenih zdravil in tudi nekaterih substanc, ki ravno tako vplivajo na manjšo sposobnost vožnje.
Pred dnevi smo zaključili preizkus, ki naj bi pokazal, če smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo ter brez naglih pojemkov in pospeševanj. Tako naj bi povečali pretočnost vozil oziroma zmanjšali potovalni čas zjutraj v službo in popoldan nazaj. DARS je meritve izvajal na dveh odsekih – Višnja Gora – Ljubljana in Trojane – Ljubljana. Nataša Kovše z DARSa je predstavila primerjalne rezultate meritev. Ugotovitev je, da so se vozniki dobro odzvali predvsem na Dolenjski avtocesti, kjer se je v tednu intenzivnih meritev pretok vozil povečal za kar pet odstotkov, na Štajerski avtocesti pa za dva.
Prejšnji teden smo vas ves čas pozivali, da nam pomagate dokazati, da če vozimo z ustrezno varnostno razdaljo ter ne zaviramo in pospešujemo sunkovito, da na ta način skrajšamo čas potovanja v službo in nazaj. Po odzivih sodeč – klicali ste nas po telefonu in se odzivali na družabnih omrežjih, imamo občutek, da nam je ponekod vsaj občasno uspelo. Z Dolenjskega in Štajerskega konca ste bili hitreje v službi, tudi popoldan iz službe. Uradnih rezultatov meritev sicer še ni, bodo v prihodnjih dneh, čimprej vam jih sporočimo. Tudi Andrej Brglez pa ugotavlja, da je bil odziv očitno kar velik in želeli bi, da tak način vožnje poskušamo obdržati tudi v prihodnje. Če poizkusimo, lahko samo pridobimo.
Jutra so se že toliko ohladila, da lahko razmišljamo o zimski opremi na vozilih. Tako smo se zbrali v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, kjer smo se spomnili na pomen ustrezne priprave voznika in vozila na vožnjo pozimi. Osnova so seveda ustrezne zimske gume, priporočljivo je preveriti tudi nekatere druge vitalne dele avtomobila; po poročilih servisa AMZS morajo še vedno največkrat posredovati zaradi odpovedi akumulatorja. Če je avtomobil torej dobro pripravljen na vožnjo v zimskih razmerah, potem je le še na vozniku, da spremlja pogoje na cesti in prilagaja vožnjo. Posebej opozarjamo, da se vozilom ob samodejnem vklopu dnevnih luči ne prižgejo tudi zadnje, zato je ob slabši vidljivosti treba prižgati zasenčene luči in tako poskrbeti, da bo bolje vidna tudi zadnja stran našega vozila. Tudi meglenke lahko vklopimo, če se slabše vidi, tudi zadnje, da ne bodo prižgane samo na mestnih ulicah ob sicer normalni vidljivosti, kot se to ne prav redko dogaja.
Le s sodelovanjem z ostalimi udeleženci v prometu skrbimo za varnost in pretočnost. Intervencijska pot za reševalna vozila in varnostna razdalja sta le dva izmed ukrepov, ki naj bi se jih vozniki držali. Predstavljamo tudi novi vozili na slovenskem trgu - Hilux in Audi Q8.
Evropski parlament je potrdil cilje EU, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v EU prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi, težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vedno čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.
Najprej smo se vozniki navadili na pripenjanje z varnostnim pasom – tritočkovnega so patentirali leta 1955, Švedski Saab ga je ponudil kot del serijske opreme leta 1958, potem pa je trajalo še kar mnogo let, da so ga zakonsko predpisali. Potem smo zavarovali še sovoznika, zdaj se trudimo s pripenjanjem na zadnjih sedežih, trudimo se varno prevažati tudi otroke. V zadnjem času pa je vedno več tistih, ki v avtomobilih prevažajo pse ali druge živali. V Sloveniji je približno 270 tisoč psov in torej ni čudno, da posvečamo več pozornosti varni namestitvi in prevozu živali. Da so psi pravilno nameščeni v avtomobilu, je pomembno tudi v primeru prometne nesreče.
V teh krajih se vozimo po desni strani cestišča, volan imamo na levi. Ni bilo vedno tako, marsikje še danes ni. Vse ima svoj vzrok, svoje razloge, svojo zgodovino
Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začno one druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vedno več in jih še bo vedno več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti na sploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadarkoli zapelje kamorkoli. Otroci že dandanes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.
V zadnjih letih smo se že kar navadili, da proizvajalec avtomobilov vpokliče določeno število vozil zaradi napake in možnih negativnih posledic na servis. Tovrstni vpoklici se ne slišijo prav simpatično; če ljudje za določenega proizvajalca slišijo večkrat, je pogosto mogoče slišati, češ, z avtomobili te znamke je pa vedno kaj narobe. Res, težko je biti vesel in zadovoljen, če vpokličejo tvoj avtomobil na servis, a vseeno bolje, da napako preventivno odstranijo kot da nam jo prikrijejo in se potem zgodi kaj neprijetnega.
Med množico vseh drugih opravil, ki lahko motijo voznika med vožnjo, je tudi kajenje – razvada, ki se ji mnogi težko odrečejo tudi v avtomobilu. Opravilo zahteva kar nekaj gibov in telovadbe, tudi voznikove pozornosti, tako je kajenje za volanom lahko resen motilec med vožnjo. Potem pa je tu vsaj še ena posledica, ki bi morala motiti – slovenske lastnike avtomobilov prav gotovo; »prekajeni« avtomobili so manj vredni, ko jih prodajamo.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so nas spet spomnili, kako poskrbeti za varnost naših otrok na poti v šolo. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi je poudaril, da imamo ob vseh drugih inštitucijah veliko vlogo pri povečevanju varnosti otrok na poti v šolo starši – po eni strani kot vzgojitelji in učitelji, po drugi pa tudi kot udeleženci v prometu. Velikokrat žal tudi pozabimo, da smo starši otrokom vzgled – tak ali drugačen.
Že pred časom je AMZS na svojem poligonu na Vranskem pripravila prometno -varnostni dan, na katerem so na zabaven način otrokom skušali prikazati, kako ravnati, da bodo v prometu čim bolj varni. Med drugim so s pomočjo hidravlične plošče simulirali obnašanje avtobusa na spolzki površini in ob tem na pasti in nevarnosti, ki prežijo na potnike v takih primerih, če ne uporabljajo varnostnega pasu. Andrej Brglez z ekipo je že kar izkušen pri preverjanju, kako se otroci vozijo, jih vozijo, jih vozimo v šolo. Še vedno je veliko prevoznikov, ki so premalo dosledni pri skrbi za varnost otrok. Tudi starši lahko naredimo več.
Od aprila 2019 se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtomobilom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu. Koordinator projekta Johannes Liebermann pove, da je ena glavnih ovir, ki jih zaznava avtonomni avtobus, dež, ki ga avtobus zaznava podobno kot recimo betonski zid. Pojavljajo se tudi še druge anomalije, tako mora operater ves čas nadzorovati vožnjo, da lahko posreduje, če gre kaj narobe. Liebermann predvideva, da so od javnega avtonomnega avtobusnega prevoza oddaljeni vsaj pet let.
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.
Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.
Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Neveljaven email naslov