Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dve veji razmišljanja, razvoja avtonomne vožnje obstajata. Prva je, da bi vozilo sodelovalo z ostalimi in bi delilo podatke v oblaku, ki bi bil tako operater mobilnosti, druga pa – in s to se avtomobilisti bolj ukvarjajo, da bi vsak avto sam imel tako močno pamet, da bi bil sposoben se voziti sam in sobivati z ostalimi. V prehodni fazi pa bi moral robot tudi čim bolje razumeti človeške vozniške navade, da bi se lahko čim lažje znašel med človeškimi vozniki. Ker so vozniške navade, razvade in napake lahko različne po področjih in državah, bi imel avtomobil več prilagojenih programov, načinov vožnje, da bi čim bolje razumel navade voznikov in prilagodil svojo vožnjo okolju, kjer bi takrat vozil.
Dve veji razvoja avtonomne vožnje obstajata. Prva je, da bi vozilo delilo podatke z drugimi v oblaku, druga pa, da bi bil avtomobil sam tako pameten, da bi bil sposoben samostojno voziti
Dve veji razmišljanja, razvoja avtonomne vožnje obstajata. Prva je, da bi vozilo sodelovalo z ostalimi in bi delilo podatke v oblaku, ki bi bil tako operater mobilnosti, druga pa – in s to se avtomobilisti bolj ukvarjajo, da bi vsak avto sam imel tako močno pamet, da bi bil sposoben se voziti sam in sobivati z ostalimi. V prehodni fazi pa bi moral robot tudi čim bolje razumeti človeške vozniške navade, da bi se lahko čim lažje znašel med človeškimi vozniki. Ker so vozniške navade, razvade in napake lahko različne po področjih in državah, bi imel avtomobil več prilagojenih programov, načinov vožnje, da bi čim bolje razumel navade voznikov in prilagodil svojo vožnjo okolju, kjer bi takrat vozil.
Prihod audija A1 smo pozdravili s fanfarami tudi v naši oddaji, danes pa že sledi nekaj prvih vtisov o avtomobilu. Teorija je bila osvojena že s prvo generacijo. Premijski malček, ki poskuša na vrh Evrope skupaj z Minijem in še s kom, se v prvi trivratni generaciji ni posebej izkazal. Daleč od tega, da bi šlo za polom; a oteženo vstopanje na zadnjo klop je očitno prineslo svoje. Zato je v drugo A1 strogo poimenovan kot »Sportback«, kar pomeni pet vrat. Ob tem, ko so ga genetsko navezali na Pola, pa je vozilo zrastlo do povsem spodobnih gabaritov.
Kakorkoli je že uporabniško nastrojen voznik skeptičen do avtov, ki nudijo zgolj prestiž, podobo in vozne užitke, se mora pri A1 ugrizniti v jezik. Vozilo je povsem normalno uporabno, ob tem pa ponuja tisti dotik vrhunskosti, ki tako poboža lastnikovo dušo. In tako udari njegovo denarnico. Mehanika, akoravno se naslanja na Pola, je popolna. Vsi strojni sklopi, začenši s šest stopenjskim ročnim menjalnikom in na koncu do litrskega tri valjnika delujejo vzorno. Čeprav gre za s turbino ustvarjenih 85 kilovatov, o kakšni turbo luknji ni ne duha ne sluha. Očitno bomo morali tisti, ki smo v downsizing dvomili, popustiti. Sploh, ker je avto s takšnim motorjem izjemno poskočen, poraba goriva pa se gladko spusti pod šest litrov. Jasno; dizla v A1 ne boste zavohali. Drugo presenečenje pa je podvozje. Ni samo po sebi umevno, da recimo majhni avtomobili poslušno peljejo naravnost na avtocestnih ravninah, hkrati pa so ubogljivi in živahni med ovinki. A1 oboje absolvira z lahkoto, ob tem pa je podvozje vrhunsko uglašeno in še bolj vrhunsko zvočno zadušeno. Če kaj, potem očitamo avtu nekaj preveč trde plastike v kabini, pa mogoče ne vedno najbolj jasno sodelovanje uporabniškega vmesnika. Serijsko vgrajeno opozorilo za zapuščanje voznega pasu pa zna tudi biti kdaj pa kdaj nadležno. Sicer pa na koncu še enkrat – dotik prestiža je zelo občuten.
Po kodiaqu in karoqu zdaj prihaja še tretji škodin križanec, ki se imenuje kamiq – enako kot na Kitajskem že uveljavljeni SUV. Beseda izvira iz jezika Inuitov, ki živijo na severu Kanade in na Grendlandiji, opisuje pa nekaj, kar se v vsaki situaciji idealno prilega kot druga koža. Kamiq torej.
Nissan leaf je najbolj prodajan avtomobil v vseh kategorijah na Norveškem, kjer je država še posebej osredotočena na trajnostni razvoj. Lani so jih prodali 12.000. Leaf je prevzel tudi vodilno mesto na lestvici najbolje prodajanih električnih vozil v Evropi, kjer so jih lani prodali 40.000. Pri nas je bilo v letu 2018 prodanih 106 vozil.
Kar malo preseneča prodajni rezultat Italijanskega Fiata, ki je lani dosegel nov rekord, kar zadeva prodajo modela 500. Prodali so jih blizu 194 tisoč, kar je največ v enajstletni zgodovini obstoja, ko se je pojavil v drugo. Fiat 500 je najbolje prodajano vozilo v 11 evropskih državah. Ponujajo ga v 30 posebnih serijah, od leta 2007 so jih izdelali dva milijona 110 tisoč.
861 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Dve veji razmišljanja, razvoja avtonomne vožnje obstajata. Prva je, da bi vozilo sodelovalo z ostalimi in bi delilo podatke v oblaku, ki bi bil tako operater mobilnosti, druga pa – in s to se avtomobilisti bolj ukvarjajo, da bi vsak avto sam imel tako močno pamet, da bi bil sposoben se voziti sam in sobivati z ostalimi. V prehodni fazi pa bi moral robot tudi čim bolje razumeti človeške vozniške navade, da bi se lahko čim lažje znašel med človeškimi vozniki. Ker so vozniške navade, razvade in napake lahko različne po področjih in državah, bi imel avtomobil več prilagojenih programov, načinov vožnje, da bi čim bolje razumel navade voznikov in prilagodil svojo vožnjo okolju, kjer bi takrat vozil.
Dve veji razvoja avtonomne vožnje obstajata. Prva je, da bi vozilo delilo podatke z drugimi v oblaku, druga pa, da bi bil avtomobil sam tako pameten, da bi bil sposoben samostojno voziti
Dve veji razmišljanja, razvoja avtonomne vožnje obstajata. Prva je, da bi vozilo sodelovalo z ostalimi in bi delilo podatke v oblaku, ki bi bil tako operater mobilnosti, druga pa – in s to se avtomobilisti bolj ukvarjajo, da bi vsak avto sam imel tako močno pamet, da bi bil sposoben se voziti sam in sobivati z ostalimi. V prehodni fazi pa bi moral robot tudi čim bolje razumeti človeške vozniške navade, da bi se lahko čim lažje znašel med človeškimi vozniki. Ker so vozniške navade, razvade in napake lahko različne po področjih in državah, bi imel avtomobil več prilagojenih programov, načinov vožnje, da bi čim bolje razumel navade voznikov in prilagodil svojo vožnjo okolju, kjer bi takrat vozil.
Prihod audija A1 smo pozdravili s fanfarami tudi v naši oddaji, danes pa že sledi nekaj prvih vtisov o avtomobilu. Teorija je bila osvojena že s prvo generacijo. Premijski malček, ki poskuša na vrh Evrope skupaj z Minijem in še s kom, se v prvi trivratni generaciji ni posebej izkazal. Daleč od tega, da bi šlo za polom; a oteženo vstopanje na zadnjo klop je očitno prineslo svoje. Zato je v drugo A1 strogo poimenovan kot »Sportback«, kar pomeni pet vrat. Ob tem, ko so ga genetsko navezali na Pola, pa je vozilo zrastlo do povsem spodobnih gabaritov.
Kakorkoli je že uporabniško nastrojen voznik skeptičen do avtov, ki nudijo zgolj prestiž, podobo in vozne užitke, se mora pri A1 ugrizniti v jezik. Vozilo je povsem normalno uporabno, ob tem pa ponuja tisti dotik vrhunskosti, ki tako poboža lastnikovo dušo. In tako udari njegovo denarnico. Mehanika, akoravno se naslanja na Pola, je popolna. Vsi strojni sklopi, začenši s šest stopenjskim ročnim menjalnikom in na koncu do litrskega tri valjnika delujejo vzorno. Čeprav gre za s turbino ustvarjenih 85 kilovatov, o kakšni turbo luknji ni ne duha ne sluha. Očitno bomo morali tisti, ki smo v downsizing dvomili, popustiti. Sploh, ker je avto s takšnim motorjem izjemno poskočen, poraba goriva pa se gladko spusti pod šest litrov. Jasno; dizla v A1 ne boste zavohali. Drugo presenečenje pa je podvozje. Ni samo po sebi umevno, da recimo majhni avtomobili poslušno peljejo naravnost na avtocestnih ravninah, hkrati pa so ubogljivi in živahni med ovinki. A1 oboje absolvira z lahkoto, ob tem pa je podvozje vrhunsko uglašeno in še bolj vrhunsko zvočno zadušeno. Če kaj, potem očitamo avtu nekaj preveč trde plastike v kabini, pa mogoče ne vedno najbolj jasno sodelovanje uporabniškega vmesnika. Serijsko vgrajeno opozorilo za zapuščanje voznega pasu pa zna tudi biti kdaj pa kdaj nadležno. Sicer pa na koncu še enkrat – dotik prestiža je zelo občuten.
Po kodiaqu in karoqu zdaj prihaja še tretji škodin križanec, ki se imenuje kamiq – enako kot na Kitajskem že uveljavljeni SUV. Beseda izvira iz jezika Inuitov, ki živijo na severu Kanade in na Grendlandiji, opisuje pa nekaj, kar se v vsaki situaciji idealno prilega kot druga koža. Kamiq torej.
Nissan leaf je najbolj prodajan avtomobil v vseh kategorijah na Norveškem, kjer je država še posebej osredotočena na trajnostni razvoj. Lani so jih prodali 12.000. Leaf je prevzel tudi vodilno mesto na lestvici najbolje prodajanih električnih vozil v Evropi, kjer so jih lani prodali 40.000. Pri nas je bilo v letu 2018 prodanih 106 vozil.
Kar malo preseneča prodajni rezultat Italijanskega Fiata, ki je lani dosegel nov rekord, kar zadeva prodajo modela 500. Prodali so jih blizu 194 tisoč, kar je največ v enajstletni zgodovini obstoja, ko se je pojavil v drugo. Fiat 500 je najbolje prodajano vozilo v 11 evropskih državah. Ponujajo ga v 30 posebnih serijah, od leta 2007 so jih izdelali dva milijona 110 tisoč.
Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Pri Evropski zvezi avtomobilskih proizvajalcev so razkrili, da je bilo na cestah EU ob koncu leta 2018 več kot 267 milijonov vozil, največ v Nemčiji, nekaj več kot 47 milijonov. Takrat je bil povprečen avto star 10,8 leta. Najstarejše avte vozijo v Litvi, Estoniji in Romuniji, starejše od Slovencev vozijo tudi Španci, Portugalci, Italijani, Grki, Hrvati. Daleč najmlajše avte vozijo v Luksemburgu, pa v Veliki Britaniji in Avstriji. Pri nas imamo sicer občutek, da je naš vozni park precej star, a je bila leta 2018 povprečna starost avtomobila v Sloveniji 10,1 leta, torej je bil celo nekaj mlajši od povprečja. Kar zadeva povprečje vozil na tisoč prebivalcev, pa je Slovenija s številko 652 celo na sedmem mestu v EU – evropsko povprečje je 610 motornih vozil. Številke so morda na nek način kar malo presenetljive, ampak Andrej Brglez ugotavlja, da obstajajo vzroki za to. Pogledati je treba nekaj deset let nazaj.
Digitalna tehnologija je v avtomobile prinesla uravnavanje funkcij na dotik. Lahko rečemo, da se je s tem začela nova doba, ponujajo se nove rešitve, nešteto funkcij, praktično vse, lahko upravljamo na zaslonu na dotik. K razmisleku o tem, kaj lahko prinesejo posledice upravljanja na zaslonih na dotik, je Andreja Brgleza navedla nedavna nesreča avtomobila Tesla Model 3 v Nemčiji oziroma razsodba tamkajšnjega sodišča po tem. Pogledamo tudi v vasico, kjer se vsi vozijo na elektriko, potem sedemo na – kot pravi Marko Radmilovič, 850 kubično kobilico in nato še v robustnega terenca, ki vas za 20 tisočakov brez sramu in težav zapelje tudi po avtocesti. Opozorimo tudi, da stlačiti pohištvo v avtomobil pogosto ni enostavno, prevoz pa je lahko tudi nevaren.
Pravzaprav je vseeno, v kakšnem avtomobilu prevažamo psa – no, prav je že, da ima dovolj prostora oziroma se počuti kolikor toliko v redu. Tokrat spomnimo na dejstvo, da se ljudje drugače obnašajo za volanom, se bolje počutijo, so bolj previdni, če prevažajo v avtomobilu psa. Da psi, dobro, pomirjujoče, vplivajo na voznike, so pokazale raziskave. V tem je prav gotovo nekaj resnice, pritrjuje tudi Andrej Brglez. Zapeljemo se s Suzukijem SX4 s-cross, ki je opremljen z mehkim hibridom.
Dizel, bencin, zadnje čase še elektrika – to so osnovne pogonske možnosti, ki jih poznamo in so nam razumljive. Tudi za hibride ste vsi seveda slišali, mnogi nekatere tudi poznate, najbolj zagotovo toyotine, ki so na tržišču že več kot 20 let. Spomniti pa moramo, da je zdaj je precej proizvajalcev, ki ponujajo hibridna vozila in da so med njimi tudi kar precejšnje razlike. Ker je tudi oznak kar nekaj, se prav lahko med vsemi temi kraticami tudi z lahkoto zmedemo. Andrej Brglez razloži, da v osnovi poznamo tri hibridna vozila: hibridno električno vozilo, priključno hibridno električno vozilo in mehko električno hibridno vozilo. Posvetimo se tudi novemu vozilu, ki je za mnoge Slovence še vedno avtomobil številka ena, za mnoge že več kot 40 let. Golf morda za koga v zadnji osmi generaciji celo ne bo najboljši, je pa zagotovo s svojo digitaliziranostjo avtomobil prihodnosti, da ne rečemo avtomobil iz prihodnosti.
Doktorica Darja Topolšek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je skupaj s študenti izpeljala raziskovalni projekt z naslovom Prometno varnostni vidik asistenčnih sistemov v osebnih avtomobilih. Ugotovljeno je bilo, da kupci premalo poznajo asistenčne sisteme. Kar zadeva prodajalce v avtomobilskih salonih, jih večina trdi, da sisteme dobro poznajo, v resnici pa njihovo znanje ni tako zelo široko in jih potencialnim kupcem premalo natančno predstavljajo. Pogosto so mnogi varnostni sistemi skupaj v paketu z še drugimi dodatki, ki jih sicer kupec ne bi izbral. Ugotovljeno je bilo tudi, da večina kupcev asistenčnim sistemom še ne zaupa. Andrej Brglez poudarja, da se mnogi kupci potem, ko določen sistem spoznajo in ga preizkusijo (recimo radarski tempomat) navdušijo nad njim in se jim zdi nujno, da ga imajo. Vozil nas je Nissanov novi mali posebnež juke, ki je večji in udobnejši od predhodnika.
Asistenčni sistemi v osebnih avtomobilih – na to temo smo na Valu 202 že marsikaj povedali. Logično je, da se zdaj večina sistemov, ki pomagajo pri vožnji, jo naredijo bolj varno, včasih tudi bolj zabavno, seli tudi v motocikle. A vozilo na dveh kolesih je vseeno drugačno, tako se vsega ne da enostavno preseliti iz avtomobilov v motocikle, na primer zaviranja v sili, ki je v avtomobilih zelo uporabno in učinkovito. Eden takih modernih športno potovalnih motociklov je prav gotovo tudi BMW z oznako R 1250 RS. Tega je preizkušal Marko Radmilovič. Več o asistenčnih sistemih pa pove Andrej Brglez.
Argumenti, ki so fordovo kugo v zadnjem desetletju naredili tako popularno, so prostornost, prilagodljivost in velika izbira tako različic opreme, kot izbire agregatov in menjalnikov. Pri novem Audiju A3 ob odpiranju vrat sistem izstopajočega opozori na nevarnost od zadaj – radar zaznava premikanje 70 metrov daleč. Pri Toyoti so predstavili proace city. Gre za vozilo, ki ga že poznamo iz skupine PSA, torej berlingo oziroma rifter, pa tudi Opel combo life sodi v to skupino ožjih sorodnikov. Na voljo sta dve dolžini, v tovorni različici je 3,3 oziroma 4,3 kubičnega metra prostora, tako lahko tovorna različica sprejme dve evropaleti. V potniški različici je pri obeh dolžinah možno izbrati 5 ali 7 sedežev.
Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti? Vemo da bo tudi jutri pomembna. Celo ključna. Na kaj najprej pomislimo, ko rečemo, da bo popolnoma drugačna. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna. Pa je to res vse kar lahko vemo o prihodni mobilnosti. Janez Martinčič in Andrej Brglez povesta, da vemo še veliko več, a da bo treba novo prihodnost najprej tudi živeti v posebnem mestu - laboratoriju, ki ga na Japonskem gradi Toyota in v katerem se bodo ljudje naučili živeti z roboti. Ne samo avtomobilskimi, ampak tudi s številnimi drugimi.
Med vsemi dobrotami, ki jih prinaša nova octavia, posebej omenimo, da je to prva Škoda s prikazovalnikom »head-up«, z elektronskim načinom pretikanja samodejnega menjalnika, prvič tudi s tripodročno klimatsko napravo, ponuja pa tudi matrične žaromete LED. Beležimo tudi prihod novega Suzukijevega ignisa. Zapeljal pa nas je Volkswagen tiguan "Allspace", ki je imeniten in prostoren prevoznik.
Mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi izpustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sta poti v avtonomno vožnjo dve: prva, tehnološka, bo hitra, tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, pa bo bolj počasna. Vozili smo Nissan X-trail z dizlom in bencinarjem. Volkswagen predstavlja novi arteon, tudi v različici Shooting Brake, Opel napoveduje prihod nove mokke.
Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se obnašanje vozila v določenih situacijah lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo spregovoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, naj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu pa bo opozoril Andrej Brglez.
O prometu nikakor ne moremo razmišljati kot o nekakšni samostojni stvari, ki ne vpliva na druga področja družbenega življenja. Med karanteno smo lahko videli, kako hitro smo v mestih zadihali čistejši zrak, ker je bilo avtomobilov na cesti znatno manj. Podobno promet vpliva tudi na druga področja družbenega življenja. O tem, kako vpliva in kakšna prihodnost premikanja nas čaka, se je Jan Grilc pogovoril z Andrejem Brglezom, opazovalcem mobilnosti in strokovnim sodelavcem Vala 202 za področje prometa.
Korona virus je, kar zadeva avtomobilski trg, še najmanj škode povzročil na področju električnih vozil, kar je po svoje logično, saj povpraševanje za zdaj še krepko presega ponudbo. Ponekod se je v tem času povpraševanje po električnih vozilih celo občutno povečalo, recimo v Nemčiji. Pri nas trg električnih vozil trenutno obsega približno 2.000 vozil in raste iz leta v leto. Primož Lemež, ki že vrsto let pozorno spremlja razvoj trga električnih vozil, ugotavlja, da je pri nas infrastruktura več kot zadostna, nered pa vlada pri polnjenju baterij.
Ideja je enostavna. Brezplačen javni prevoz bi v teoriji moral k uporabi pritegniti več ljudi, kar pomeni, da bi jih posledično več pustilo svoje avtomobile doma. Temu pa sledi niz ugodnih vplivov: prevozne mestne vpadnice, ki bi zapovrh proizvajale manj hrupa in izpustov; mestna središča v katerih bi hitreje našli parkirno mesto, namesto dodatnih parkirišč pa bi nekatere površine lahko ozelenili. Razmišljamo o možnostih za uvedbo v Sloveniji in pregledamo izkušnje iz tujine.
oronavirus je vplival tudi na področje souporabe vozil – torej tistih storitev, ki vam omogočajo vožnjo z avtomobilom, brez da bi si ga dejansko lastili. Platforme, ki ponujajo take storitve, so v preteklih letih hitro rasle, epidemija pa jih je seveda ustavila. S sogovorniki razmišljamo o tem, kakšna je pot naprej. Gosta: Marko Javornik (Voyego) in Tadej Martinčič (prevoz.org).
Renault captur stane 14 tisočakov, s pridihom prestiža pa lahko tudi dvakrat več. V Revozu zdaj izdelujejo tudi clio 100 TCe LPG, Fordov transit je dobil 10-stopenjski samodejni menjalnik, vsi modeli pa filter, ki ščiti tudi pred virusi. Jeep Compass je osvežen, izdelujejo ga v italijanski tovarni. Prodaja avtomobilov v maju je bila nekoliko boljša, a še vedno občutno manjša kot v lanskem primerljivem obdobju.
Začetek motociklistične sezone se je letos nekoliko raztegnil, bomo rekli, kakorkoli pa so mnogi motoristi že prevozili prve kilometre ali pa jih bodo v bližnji prihodnosti. Andrej Brglez poudarja, da je zelo pomembno, da motorist ves čas vožnje razmišlja, kaj se lahko zgodi. Če misli odtavajo drugam, je to lahko usodno. V bistvu je vožnja z motorjem odlična rekreacija za možgane. Zapelje nas tudi Hyundai Santa Fe, ki je odličen družinski prevoznik in eden tistih SUV, ki lahko konkurira tudi bolj renomiranim in prestižnim. Pri Audiju ne pozabljajo na karavane. Novi A4 Avant je bistveno bolj prostoren od predhodnika, sicer pa privlačnega videza, tehnično dovršen in sploh pravi predstavnik premium znamke. Pri Peugeotu pa so se spomnili prve vgradnje volana - to se je zgodilo daljnega leta 1894. Zdaj volan že dolgo ni le usmerjevalec koles, vsa vozila so opremljena z večfunkcijskimi volani.
Slovenska dobaviteljska avtomobilska industrija zaposluje 40 tisoč ljudi, nič dobrega se ji ne piše v zadnjem času, iz znanih razlogov. To je pred dnevi v Odmevih skušal razložiti tudi direktor podjetja Hidria Holding Iztok Seljak, ki je poudaril doprinos panoge v državni proračun. Če pomoč države ne bo pametna in hitra, bo preživetje mnogih naših dobaviteljev pod velikim vprašajem. Andrej Brglez pa dodaja, da to, kar se v panogi dogaja, ni prišlo nepričakovano in da smo tudi pri nas na to že opozarjali. Če politika ne bo hitro in ustrezno reagirala, bo gospodarstvo čez dve, tri leta še v veliko večjih težavah.
Neveljaven email naslov