Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
DARS je uvedel posebno signalizacijo, imenujejo jo Interaktivna prometna signalizacija za nadzor in izločanje, ki nagovarja voznike tovornjakov in jih povabi oziroma jim narekuje, da zapeljejo na parkirišče. Tam jih recimo pričakajo pripadniki posebne policijske enote, ki so dobro opremljeni in izurjeni za natančen pregled vozila oziroma tovora, pa lahko seveda tudi voznika. Nadzor zdaj izvajajo na posebno urejenih parkiriščih, ker so bile prej cestninske postaje, recimo na Logu ali na Torovem. Prve tovrstne akcije so bile »uspešne«, če razumemo pod tem število kršiteljev, ki so bili ujeti na delu. Namen tovrstnih nadzorov, ki bodo v bodoče pogosti, je seveda, da se spravi s ceste kršitelje in se posredno poveča varnost tudi za druge udeležence, poudarja Andrej Brglez.
DARS je uvedel interaktivno prometno signalizacijo za nadzor in izločanje, ki nagovarja voznike tovornjakov in jih povabi oziroma jim narekuje, naj zapeljejo na parkirišče
DARS je uvedel posebno signalizacijo, imenujejo jo Interaktivna prometna signalizacija za nadzor in izločanje, ki nagovarja voznike tovornjakov in jih povabi oziroma jim narekuje, naj zapeljejo na parkirišče. Tam jih recimo pričakajo pripadniki posebne policijske enote, ki so dobro opremljeni in izurjeni za natančen pregled vozila oziroma tovora, pa tudi voznika. Nadzor zdaj izvajajo na posebno urejenih parkiriščih, kjer so bile prej cestninske postaje, recimo na Logu ali na Torovem. Prve takšne akcije so bile »uspešne«, če pod tem razumemo število kršiteljev, ki so bili ujeti na delu. Namen teh nadzorov, ki bodo v prihodnje pogosti, je s ceste spraviti kršitelje in posredno povečati varnost tudi za druge udeležence.
Kompaktna športna vozila so se v zadnjih letih precej namnožila, a lahko rečemo, da se novi audi Q3 še vedno dobro znajde tudi v številčnejši konkurenci. Zato je bilo treba skrbno načrtovati novinca in ga izdelati po najvišjih standardih. Namenili so mu kar občutno več prostora v notranjosti, posodobili so tehniko, ki Q3 v mnogočem približa večjim prestižnim sorodnikom iz Ingolstadta. Testni avtomobil je (kot pove oznaka 35 TFSI) poganjal osnovni 1,5-litrski 110-kilovatni bencinski motor. S sedemstopenjskim avtomatiziranim S-tronicom se dobro ujameta in zagotavljata dovolj suvereno in udobno vožnjo ter dobro lego na cesti. Med voznimi programi sicer najdemo tudi »terensko« izbiro, a različica S line z malo čvrstejšim podvozjem in v testnem primerku z velikimi kolesi je na slabših cestah manj prijazna do potnikov, pa tudi štirikolesnega pogona vozilo v tej kombinaciji ni imelo. Lahko bi sklenili, da s kopico najmodernejše tehnike Q3 torej ne zaostaja za večjimi bogatimi sorodniki, a je treba, kot je v navadi pri prestižnem članu koncerna, marsikateri dodatek posebej plačati. Teh dodatnih dobrot je bilo pri testnem Q3 za približno 15 tisočakov, končna cena pa se je tako povečala na več kot 53 tisoč. Če pomislimo, da bi si zaželeli še malo zmogljivejši agregat, pa štirikolesni pogon, in še kakšna malenkost bi se našla, potem smo tako rekoč že v garsonjeri sredi Ljubljane …
Na domače ceste je zapeljala nova toyota camry, tista legendarna poslovna limuzina, ki bo igrala tudi pomembno vlogo pri novem Toyotinem poslovnem car sharingu.
Mercedes-Benz predstavlja GLB, križanca z deset centimetrov daljšo medosno razdaljo v primerjavi z B-jem, kar mu omogoča tudi opcijska dodatna sedeža v prtljažnem prostoru. Hkrati je Mercedes k nam pripeljal prenovljenega V-ja, izredno popularen kombi oziroma enoprostorec. Ta se je v mnogočem približal aktualnim hišnim osebnim vozilom, tudi v oblikovnem smislu, predvsem pa v ponudbi udobja. Opremljen je z novo generacijo štirivaljnega dizla, ki zmore 120, 140 ali 176 kilovatov in je na voljo s samodejnim menjalnikom 9G-TRONIC, vse izvedbe so serijsko opremljene s pogonom na zadnja kolesa, možen je tudi štirikolesni 4MATC. Najcenejši V je na voljo za slabih 44 tisočakov – krat dva in še nekaj zraven bi odšteli za najdražjega.
S koncem šolskega leta se za čas poletnih počitnic poslavlja tudi projekt Pasavček, so sporočili z Agencije za varnost prometa, ki s projektom spodbuja k varnemu prevozu otrok, dosledni uporabi varnostnih pasov ter ozavešča o pravilni uporabi otroških varnostnih sedežev. V Sloveniji so z izvajanjem projekta Pasavček izjemno povečali pripetost otrok med vožnjo. Delež pripetosti se je tako iz 54 odstotkov v letu 2005 zvišal na kar 94 odstotkov v letu 2018. Dajmo zdaj stisniti še tistih šest odstotkov do stotice.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
DARS je uvedel posebno signalizacijo, imenujejo jo Interaktivna prometna signalizacija za nadzor in izločanje, ki nagovarja voznike tovornjakov in jih povabi oziroma jim narekuje, da zapeljejo na parkirišče. Tam jih recimo pričakajo pripadniki posebne policijske enote, ki so dobro opremljeni in izurjeni za natančen pregled vozila oziroma tovora, pa lahko seveda tudi voznika. Nadzor zdaj izvajajo na posebno urejenih parkiriščih, ker so bile prej cestninske postaje, recimo na Logu ali na Torovem. Prve tovrstne akcije so bile »uspešne«, če razumemo pod tem število kršiteljev, ki so bili ujeti na delu. Namen tovrstnih nadzorov, ki bodo v bodoče pogosti, je seveda, da se spravi s ceste kršitelje in se posredno poveča varnost tudi za druge udeležence, poudarja Andrej Brglez.
DARS je uvedel interaktivno prometno signalizacijo za nadzor in izločanje, ki nagovarja voznike tovornjakov in jih povabi oziroma jim narekuje, naj zapeljejo na parkirišče
DARS je uvedel posebno signalizacijo, imenujejo jo Interaktivna prometna signalizacija za nadzor in izločanje, ki nagovarja voznike tovornjakov in jih povabi oziroma jim narekuje, naj zapeljejo na parkirišče. Tam jih recimo pričakajo pripadniki posebne policijske enote, ki so dobro opremljeni in izurjeni za natančen pregled vozila oziroma tovora, pa tudi voznika. Nadzor zdaj izvajajo na posebno urejenih parkiriščih, kjer so bile prej cestninske postaje, recimo na Logu ali na Torovem. Prve takšne akcije so bile »uspešne«, če pod tem razumemo število kršiteljev, ki so bili ujeti na delu. Namen teh nadzorov, ki bodo v prihodnje pogosti, je s ceste spraviti kršitelje in posredno povečati varnost tudi za druge udeležence.
Kompaktna športna vozila so se v zadnjih letih precej namnožila, a lahko rečemo, da se novi audi Q3 še vedno dobro znajde tudi v številčnejši konkurenci. Zato je bilo treba skrbno načrtovati novinca in ga izdelati po najvišjih standardih. Namenili so mu kar občutno več prostora v notranjosti, posodobili so tehniko, ki Q3 v mnogočem približa večjim prestižnim sorodnikom iz Ingolstadta. Testni avtomobil je (kot pove oznaka 35 TFSI) poganjal osnovni 1,5-litrski 110-kilovatni bencinski motor. S sedemstopenjskim avtomatiziranim S-tronicom se dobro ujameta in zagotavljata dovolj suvereno in udobno vožnjo ter dobro lego na cesti. Med voznimi programi sicer najdemo tudi »terensko« izbiro, a različica S line z malo čvrstejšim podvozjem in v testnem primerku z velikimi kolesi je na slabših cestah manj prijazna do potnikov, pa tudi štirikolesnega pogona vozilo v tej kombinaciji ni imelo. Lahko bi sklenili, da s kopico najmodernejše tehnike Q3 torej ne zaostaja za večjimi bogatimi sorodniki, a je treba, kot je v navadi pri prestižnem članu koncerna, marsikateri dodatek posebej plačati. Teh dodatnih dobrot je bilo pri testnem Q3 za približno 15 tisočakov, končna cena pa se je tako povečala na več kot 53 tisoč. Če pomislimo, da bi si zaželeli še malo zmogljivejši agregat, pa štirikolesni pogon, in še kakšna malenkost bi se našla, potem smo tako rekoč že v garsonjeri sredi Ljubljane …
Na domače ceste je zapeljala nova toyota camry, tista legendarna poslovna limuzina, ki bo igrala tudi pomembno vlogo pri novem Toyotinem poslovnem car sharingu.
Mercedes-Benz predstavlja GLB, križanca z deset centimetrov daljšo medosno razdaljo v primerjavi z B-jem, kar mu omogoča tudi opcijska dodatna sedeža v prtljažnem prostoru. Hkrati je Mercedes k nam pripeljal prenovljenega V-ja, izredno popularen kombi oziroma enoprostorec. Ta se je v mnogočem približal aktualnim hišnim osebnim vozilom, tudi v oblikovnem smislu, predvsem pa v ponudbi udobja. Opremljen je z novo generacijo štirivaljnega dizla, ki zmore 120, 140 ali 176 kilovatov in je na voljo s samodejnim menjalnikom 9G-TRONIC, vse izvedbe so serijsko opremljene s pogonom na zadnja kolesa, možen je tudi štirikolesni 4MATC. Najcenejši V je na voljo za slabih 44 tisočakov – krat dva in še nekaj zraven bi odšteli za najdražjega.
S koncem šolskega leta se za čas poletnih počitnic poslavlja tudi projekt Pasavček, so sporočili z Agencije za varnost prometa, ki s projektom spodbuja k varnemu prevozu otrok, dosledni uporabi varnostnih pasov ter ozavešča o pravilni uporabi otroških varnostnih sedežev. V Sloveniji so z izvajanjem projekta Pasavček izjemno povečali pripetost otrok med vožnjo. Delež pripetosti se je tako iz 54 odstotkov v letu 2005 zvišal na kar 94 odstotkov v letu 2018. Dajmo zdaj stisniti še tistih šest odstotkov do stotice.
Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.
Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.
Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.
Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.
Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti.
V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.
Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.
V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.
Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.
Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.
Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Neveljaven email naslov