Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
DARS je uvedel posebno signalizacijo, imenujejo jo Interaktivna prometna signalizacija za nadzor in izločanje, ki nagovarja voznike tovornjakov in jih povabi oziroma jim narekuje, da zapeljejo na parkirišče. Tam jih recimo pričakajo pripadniki posebne policijske enote, ki so dobro opremljeni in izurjeni za natančen pregled vozila oziroma tovora, pa lahko seveda tudi voznika. Nadzor zdaj izvajajo na posebno urejenih parkiriščih, ker so bile prej cestninske postaje, recimo na Logu ali na Torovem. Prve tovrstne akcije so bile »uspešne«, če razumemo pod tem število kršiteljev, ki so bili ujeti na delu. Namen tovrstnih nadzorov, ki bodo v bodoče pogosti, je seveda, da se spravi s ceste kršitelje in se posredno poveča varnost tudi za druge udeležence, poudarja Andrej Brglez.
DARS je uvedel interaktivno prometno signalizacijo za nadzor in izločanje, ki nagovarja voznike tovornjakov in jih povabi oziroma jim narekuje, naj zapeljejo na parkirišče
DARS je uvedel posebno signalizacijo, imenujejo jo Interaktivna prometna signalizacija za nadzor in izločanje, ki nagovarja voznike tovornjakov in jih povabi oziroma jim narekuje, naj zapeljejo na parkirišče. Tam jih recimo pričakajo pripadniki posebne policijske enote, ki so dobro opremljeni in izurjeni za natančen pregled vozila oziroma tovora, pa tudi voznika. Nadzor zdaj izvajajo na posebno urejenih parkiriščih, kjer so bile prej cestninske postaje, recimo na Logu ali na Torovem. Prve takšne akcije so bile »uspešne«, če pod tem razumemo število kršiteljev, ki so bili ujeti na delu. Namen teh nadzorov, ki bodo v prihodnje pogosti, je s ceste spraviti kršitelje in posredno povečati varnost tudi za druge udeležence.
Kompaktna športna vozila so se v zadnjih letih precej namnožila, a lahko rečemo, da se novi audi Q3 še vedno dobro znajde tudi v številčnejši konkurenci. Zato je bilo treba skrbno načrtovati novinca in ga izdelati po najvišjih standardih. Namenili so mu kar občutno več prostora v notranjosti, posodobili so tehniko, ki Q3 v mnogočem približa večjim prestižnim sorodnikom iz Ingolstadta. Testni avtomobil je (kot pove oznaka 35 TFSI) poganjal osnovni 1,5-litrski 110-kilovatni bencinski motor. S sedemstopenjskim avtomatiziranim S-tronicom se dobro ujameta in zagotavljata dovolj suvereno in udobno vožnjo ter dobro lego na cesti. Med voznimi programi sicer najdemo tudi »terensko« izbiro, a različica S line z malo čvrstejšim podvozjem in v testnem primerku z velikimi kolesi je na slabših cestah manj prijazna do potnikov, pa tudi štirikolesnega pogona vozilo v tej kombinaciji ni imelo. Lahko bi sklenili, da s kopico najmodernejše tehnike Q3 torej ne zaostaja za večjimi bogatimi sorodniki, a je treba, kot je v navadi pri prestižnem članu koncerna, marsikateri dodatek posebej plačati. Teh dodatnih dobrot je bilo pri testnem Q3 za približno 15 tisočakov, končna cena pa se je tako povečala na več kot 53 tisoč. Če pomislimo, da bi si zaželeli še malo zmogljivejši agregat, pa štirikolesni pogon, in še kakšna malenkost bi se našla, potem smo tako rekoč že v garsonjeri sredi Ljubljane …
Na domače ceste je zapeljala nova toyota camry, tista legendarna poslovna limuzina, ki bo igrala tudi pomembno vlogo pri novem Toyotinem poslovnem car sharingu.
Mercedes-Benz predstavlja GLB, križanca z deset centimetrov daljšo medosno razdaljo v primerjavi z B-jem, kar mu omogoča tudi opcijska dodatna sedeža v prtljažnem prostoru. Hkrati je Mercedes k nam pripeljal prenovljenega V-ja, izredno popularen kombi oziroma enoprostorec. Ta se je v mnogočem približal aktualnim hišnim osebnim vozilom, tudi v oblikovnem smislu, predvsem pa v ponudbi udobja. Opremljen je z novo generacijo štirivaljnega dizla, ki zmore 120, 140 ali 176 kilovatov in je na voljo s samodejnim menjalnikom 9G-TRONIC, vse izvedbe so serijsko opremljene s pogonom na zadnja kolesa, možen je tudi štirikolesni 4MATC. Najcenejši V je na voljo za slabih 44 tisočakov – krat dva in še nekaj zraven bi odšteli za najdražjega.
S koncem šolskega leta se za čas poletnih počitnic poslavlja tudi projekt Pasavček, so sporočili z Agencije za varnost prometa, ki s projektom spodbuja k varnemu prevozu otrok, dosledni uporabi varnostnih pasov ter ozavešča o pravilni uporabi otroških varnostnih sedežev. V Sloveniji so z izvajanjem projekta Pasavček izjemno povečali pripetost otrok med vožnjo. Delež pripetosti se je tako iz 54 odstotkov v letu 2005 zvišal na kar 94 odstotkov v letu 2018. Dajmo zdaj stisniti še tistih šest odstotkov do stotice.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
DARS je uvedel posebno signalizacijo, imenujejo jo Interaktivna prometna signalizacija za nadzor in izločanje, ki nagovarja voznike tovornjakov in jih povabi oziroma jim narekuje, da zapeljejo na parkirišče. Tam jih recimo pričakajo pripadniki posebne policijske enote, ki so dobro opremljeni in izurjeni za natančen pregled vozila oziroma tovora, pa lahko seveda tudi voznika. Nadzor zdaj izvajajo na posebno urejenih parkiriščih, ker so bile prej cestninske postaje, recimo na Logu ali na Torovem. Prve tovrstne akcije so bile »uspešne«, če razumemo pod tem število kršiteljev, ki so bili ujeti na delu. Namen tovrstnih nadzorov, ki bodo v bodoče pogosti, je seveda, da se spravi s ceste kršitelje in se posredno poveča varnost tudi za druge udeležence, poudarja Andrej Brglez.
DARS je uvedel interaktivno prometno signalizacijo za nadzor in izločanje, ki nagovarja voznike tovornjakov in jih povabi oziroma jim narekuje, naj zapeljejo na parkirišče
DARS je uvedel posebno signalizacijo, imenujejo jo Interaktivna prometna signalizacija za nadzor in izločanje, ki nagovarja voznike tovornjakov in jih povabi oziroma jim narekuje, naj zapeljejo na parkirišče. Tam jih recimo pričakajo pripadniki posebne policijske enote, ki so dobro opremljeni in izurjeni za natančen pregled vozila oziroma tovora, pa tudi voznika. Nadzor zdaj izvajajo na posebno urejenih parkiriščih, kjer so bile prej cestninske postaje, recimo na Logu ali na Torovem. Prve takšne akcije so bile »uspešne«, če pod tem razumemo število kršiteljev, ki so bili ujeti na delu. Namen teh nadzorov, ki bodo v prihodnje pogosti, je s ceste spraviti kršitelje in posredno povečati varnost tudi za druge udeležence.
Kompaktna športna vozila so se v zadnjih letih precej namnožila, a lahko rečemo, da se novi audi Q3 še vedno dobro znajde tudi v številčnejši konkurenci. Zato je bilo treba skrbno načrtovati novinca in ga izdelati po najvišjih standardih. Namenili so mu kar občutno več prostora v notranjosti, posodobili so tehniko, ki Q3 v mnogočem približa večjim prestižnim sorodnikom iz Ingolstadta. Testni avtomobil je (kot pove oznaka 35 TFSI) poganjal osnovni 1,5-litrski 110-kilovatni bencinski motor. S sedemstopenjskim avtomatiziranim S-tronicom se dobro ujameta in zagotavljata dovolj suvereno in udobno vožnjo ter dobro lego na cesti. Med voznimi programi sicer najdemo tudi »terensko« izbiro, a različica S line z malo čvrstejšim podvozjem in v testnem primerku z velikimi kolesi je na slabših cestah manj prijazna do potnikov, pa tudi štirikolesnega pogona vozilo v tej kombinaciji ni imelo. Lahko bi sklenili, da s kopico najmodernejše tehnike Q3 torej ne zaostaja za večjimi bogatimi sorodniki, a je treba, kot je v navadi pri prestižnem članu koncerna, marsikateri dodatek posebej plačati. Teh dodatnih dobrot je bilo pri testnem Q3 za približno 15 tisočakov, končna cena pa se je tako povečala na več kot 53 tisoč. Če pomislimo, da bi si zaželeli še malo zmogljivejši agregat, pa štirikolesni pogon, in še kakšna malenkost bi se našla, potem smo tako rekoč že v garsonjeri sredi Ljubljane …
Na domače ceste je zapeljala nova toyota camry, tista legendarna poslovna limuzina, ki bo igrala tudi pomembno vlogo pri novem Toyotinem poslovnem car sharingu.
Mercedes-Benz predstavlja GLB, križanca z deset centimetrov daljšo medosno razdaljo v primerjavi z B-jem, kar mu omogoča tudi opcijska dodatna sedeža v prtljažnem prostoru. Hkrati je Mercedes k nam pripeljal prenovljenega V-ja, izredno popularen kombi oziroma enoprostorec. Ta se je v mnogočem približal aktualnim hišnim osebnim vozilom, tudi v oblikovnem smislu, predvsem pa v ponudbi udobja. Opremljen je z novo generacijo štirivaljnega dizla, ki zmore 120, 140 ali 176 kilovatov in je na voljo s samodejnim menjalnikom 9G-TRONIC, vse izvedbe so serijsko opremljene s pogonom na zadnja kolesa, možen je tudi štirikolesni 4MATC. Najcenejši V je na voljo za slabih 44 tisočakov – krat dva in še nekaj zraven bi odšteli za najdražjega.
S koncem šolskega leta se za čas poletnih počitnic poslavlja tudi projekt Pasavček, so sporočili z Agencije za varnost prometa, ki s projektom spodbuja k varnemu prevozu otrok, dosledni uporabi varnostnih pasov ter ozavešča o pravilni uporabi otroških varnostnih sedežev. V Sloveniji so z izvajanjem projekta Pasavček izjemno povečali pripetost otrok med vožnjo. Delež pripetosti se je tako iz 54 odstotkov v letu 2005 zvišal na kar 94 odstotkov v letu 2018. Dajmo zdaj stisniti še tistih šest odstotkov do stotice.
Z vso odgovornostjo do javnosti in njene električne mobilnosti si upamo kot eni redkih zatrditi: »Električna mobilnost je predvsem sijajna marketinška kategorija!« Je sijajen oglasni pano za zelene aspiracije vladajočih elit, a do njene splošne uporabe bodo pretekla desetletja. Renault je ob tem eden redkih proizvajalcev, ki vsaj po našem razumevanju vidi električno prihodnost tako, kot se bo na koncu tudi udejanjila: kot eno izmed alternativ fosilnim gorivom, in Renaultev avtomobil Zoe, ne glede na to, da ga konkurenca zasmehuje kot zastarelega, predstavlja natanko to, kar električna vozila zdaj so: delno eksotična mobilna alternativa z določenim potencialom.
Ker je praznik dela, bo spregovori nekdo, katerega delo je vse prej kot enostavno in lahko, je tudi nepredvidljivo in nevarno. Henrik Ivanšek iz Ponikve pri Šentjurju je eden tistih, ki za volanom preživi več kot tretjino dneva, tovornjak je njegova pisarna že od leta 1983. Dogodivščin – takih in drugačnih se je v teh letih nabralo nešteto. Navdušenje nad kamioni pa ga je zgrabilo – podobno kot mnoge otroke, že zelo zgodaj.
Kljub temu, da je okoli avtonomne vožnje še kar nekaj negotovosti in nedorečenosti (o tem smo že večkrat govorili), pa nekateri z velikim veseljem oglašujejo vožnjo brez sodelovanja voznika, prednjači pa predvsem Tesla. Zdaj so glas dvignili nekateri pomembni proizvajalci, ki opozarjajo, da z avtonomno vožnjo ne gre hiteti in da je potrebno še prej urediti nekatera tehnična in zakonska določila. Andrej Brglez poudarja, da je v vozilih že kopica asistenčnih sistemov, da jih bo tudi vedno več, zato se da občasno prepustiti vodenje vozila robotu, a še vedno mora biti šofer pozoren in odgovoren za vsem kar se zgodi.
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
Nekateri avtomobilski proizvajalci razmišljajo, da bi v vozilih ponudili sistem, ki bi prevzel odgovornost avtonomne vožnje, vendar pa bi voznik moral biti v kočljivih situacijah, ki jim avto sam ne bi bil kos, sposoben v desetih sekundah prevzeti nadzor. Andrej Brglez trdi, da bi na ta način zašli na negotovo sivo področje mobilnosti. Varneje bi bilo preskočiti tretjo stopnjo avtonomne vožnje in vstopiti v četrto, kjer avtomobil lahko pelje sam, a le na točno določenih in označenih odsekih avtocest.
Zdaj že kar pogosto slišimo koga, ki se pohvali, da je že toliko in toliko kilometrov njegov avtomobil peljal samostojno, da mu je vsaj za nekaj časa prepustil upravljanje. S pomočjo aktivnega tempomata in sistema, ki avtomobil vsaj določen čas pelje po sredini voznega pasu, se da vožnjo prepustiti avtomobilu. A sistem, ki preprečuje, da bi vozilo zapeljalo čez linijo voznega pasu, deluje le nekaj časa, potem pa običajno pozove voznika, naj spet sam prevzame volan. Voznik se dotakne volana in potem avtomobil spet prevzame krmilo. Postopek se lahko ponavlja in na ta način si lahko voznik pričara približek avtonomne vožnje, ki pa seveda to v resnici ni. Gre za dobrodošlo pomoč asistenčnih sistemov, sicer pa je za vse še stoodstotno odgovoren voznik, opozarja Andrej Brglez.
Še zadnji pogled na ženevski salon, ki je sicer že zaprl vrata za obiskovalce. Elektronski sistem je zadnji dan, torej v nedeljo zvečer zaznal nekaj več kot 600 tisoč obiskovalcev, kar je približno 9 odstotkov manj kot lani. So pa seveda bolj množično v uporabi druge oblike spremljanja tamkajšnjega dogajanja. Tokrat se Andrej Brglez ozira na tiste najdražje športne in superluksuzne avtomobile. Mnoge poganja tudi elektrika, veliko pa še vedno bencin in dizel. Kakšen je smisel razstavljanja tovrstnih požrešnih vozil v luči čim bolj ekološke usmerjenosti v prihodnost. Kam so odpeljali Bugattija, ki ga cenijo na 16,7 milijona evrov.
Sprehod po ženevskem salonu, ki je ta teden še odprt. Andrej Brglez je ugotovil, da izstopata predvsem dva avtomobila, ki občutno kreirata prodajne številke pri nas – Renault clio in Peugeot 208. Predvsem clio (ki je nekako tudi naš) vsaj na zunaj ne prinaša revolucionarnih sprememb, sta pa oba nova avtomobila naredila velik korak naprej, kar zadeva kvaliteto izdelave in opremljenost s sodobnimi asistenčnimi sistemi. Peugeot 208 prihaja z bencinskimi in dizelskimi motorji, pa tudi v električni verziji ter tudi s samodejnimi menjalniki, ki jih Peugeot v zadnjem času tudi pri nas že uspešno uvaja v večjih modelih. Pisane ponudbe električnih vozil smo v zadnjih letih po salonih tudi vajeni, tokrat je morda nekaj posebnega vendarle novi Audi e-tron. Gre za sicer polnokrven premijski Audi, katerega posebnost je električni pogon.
Če bi šli v Ženevo in se sprehodili po razstavnih prostorih, bi med sijočo pločevino našli kar nekaj zelo dragih primerkov. Sicer pa največ pozornosti tam kradeta novi Renault clio in Peugeot 208, vodilni možje avtomobilske industrije pa poudarjajo, da težje najdejo skupni jezik s politiko kot nekdaj. V navadi je zdaj že nekaj časa, da v Ženevi pred otvoritvijo salona razglasijo tudi Evropski avto leta. Tokrat se je zgodilo prvič, da sta po glasovanju 60 specializiranih novinarjev iz 23 držav dva avtomobila prejela enako število točk, in sicer Jaguar I-Pace in Alpine A110. Naslov je na koncu osvojil Jaguar I-Pace, ker so ga novinarji večkrat postavili na prvo mesto.
Pozivom za uvedbo obveznega vgrajevanja sistema za samodejno zaviranje v sili za vse avtomobile so se pred časom pridružili tudi Združeni narodi – zakonodajni predlog so podpisali predstavniki 40 držav. Evropski parlament je obvezno vgrajevanje takšnega sistema sprejel kot del resolucije o reševanju življenj leta 2017. Tudi mi pozdravljamo vse pobude za obvezno uvedbo »asistenta« za zaviranje v sili, a obenem ugotavljamo, da je treba natančno določiti standarde. Praksa je tudi pokazala, da običajno preteče zelo dolgo časa, da se kakšen varnostni dodatek začne serijsko vgrajevati v vozila in bojimo se, da bo tudi tokrat tako.
Rdeča luč na semaforju jasno sporoča, da se moramo ustaviti – tako je po zakonu, tako so nas učili in še učijo. A če je križišče pregledno in imate namen zaviti desno, bi morda lahko tudi pri nas (ponekod to že počno) poskusili z vožnjo čez rdečo luč. Seveda ne gre povsod, pa tudi določena pravila je treba upoštevati, recimo obvezno je treba ustaviti in se prepričati, če je zavijanje varno. V anketi vas je bila tretjina za to, da bi zavijanje desno pri rdeči poskusno uvedli tudi pri nas.
Skoraj ne verjamem, da ne bi tudi vas že kdaj prijelo, da bi, ko ste stali na preglednem križišču pri rdeči luči, smuknili desno, ker res ni bilo nikogar nikjer. A to je po zakonu pri nas enostavno vožnja čez rdečo in zato tudi kaznivo. Marsikje v tujini je drugače, ponekod je to že dolgoletna praksa, naši severni sosedje ravno zdaj preizkušajo, ali bi to povečalo pretočnost prometa in ne zmanjšalo prometne varnosti. Tudi pri nas se je pred časom že šušljalo o morebitnih tovrstnih eksperimentih, a je potem vse potihnilo. Zanima nas, če bi vi bili za, da to morda le preizkusimo tudi pri nas.
DAB sprejemnik dandanes v avtomobilih ni več redkost, je pa EU pred kratkim naložila članicam, da v dveh letih prilagodijo zakonodajo, po kateri bodo morali biti vsi avtomobili v prodaji serijsko opremljeni z radii, ki bodo sprejemali digitalni signal. Ta omogoča nemoten in kvaliteten sprejem, večjo izbiro programov in še nekatere dodatne funkcije. Z digitalnim signalom je v Sloveniji trenutno pokritih 89 odstotkov avtocest in hitrih cest in 70 odstotkov gospodinjstev. Največja uporabnost sistema pa se kaže v avtomobilih – če torej danes kupujete avto, bodite pozorni tudi na sprejemnik, opozarja vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze RTV Miran Dolenec.
Dve veji razmišljanja, razvoja avtonomne vožnje obstajata. Prva je, da bi vozilo sodelovalo z ostalimi in bi delilo podatke v oblaku, ki bi bil tako operater mobilnosti, druga pa – in s to se avtomobilisti bolj ukvarjajo, da bi vsak avto sam imel tako močno pamet, da bi bil sposoben se voziti sam in sobivati z ostalimi. V prehodni fazi pa bi moral robot tudi čim bolje razumeti človeške vozniške navade, da bi se lahko čim lažje znašel med človeškimi vozniki. Ker so vozniške navade, razvade in napake lahko različne po področjih in državah, bi imel avtomobil več prilagojenih programov, načinov vožnje, da bi čim bolje razumel navade voznikov in prilagodil svojo vožnjo okolju, kjer bi takrat vozil.
Teme, dogodki povezani s področjem mobilnosti, o katerih se bo letos zagotovo veliko govorilo: dolgi letalski leti bodo postali najcenejši v zgodovini – zaradi dveh novih letališč na Kitajskem in v Turčiji ter zaradi subvencij, ki jih države nudijo letalskim prevoznikom pri nabavi goriva - da bi povečale turistični priliv. Kitajci bodo nadaljevali z ekspresno gradnjo hitrih železnic, ki omogočajo hitrosti vlakov tudi preko 250 km/h. Imajo jih že 27.000 kilometrov - do leta 2025 naj bi jih zgradili še dodatnih enajst tisoč. 500 let po smrti genijalnega Leonarda da Vincija se bo v prodaji pojavil prvi avto-helikopter. Zakaj omenjamo da Vincija? Ker je to tehnično domislico imel že on.
Kaj pomeni, če telefoniramo med vožnjo – o tem smo govorili in opozarjali že neštetokrat. V teh dneh so policisti poostrili nadzor nad tem početjem – ve se, da če voznik telefonira med vožnjo, je to tako kot bi imel v krvi 0,8 promila alkohola. Ko telefoniramo, s tem obremenimo eno roko, ki bi sicer lahko bila na volanu. Zmanjša se koncentracija in izgublja pogled s ceste, naše misli niso pri stvari. Vožnja avtomobila pa je kompleksna stvar, ki zahteva celega človeka. Ne vemo tudi, zakaj vozniki, ki imajo v avtomobilih sisteme za povezavo (in teh je veliko), ne povežejo svojih naprav z avtomobilom – s tem bi vsaj osvobodili še drugo roko.
Če na hitro preletimo zaključke po zadnjem testiranju otroških varnostnih sedežev, ki ga je izvedla AMZS v sodelovanju s partnerskimi avtomobilskimi klubi in organizacijami za varstvo potrošnikov, lahko ugotovimo, da večjih varnostnih pomanjkljivosti niso odkrili. Kljub temu jih je šest dobilo oceno slabo – ker so vsebovali prevelike količine zdravju škodljivih snovi v delih sedežev, ki pridejo v stik z otrokom. K temu, da so otroški sedeži vedno bolj varni, pripomorejo tudi novi standardi. Zdaj so pomembne predvsem višine otrok. Sicer pa je priporočilo, da izbiramo med otroškimi varnostnimi sedeži, za katere so znani primerjalni testi. Če bomo torej izbrali sedež, ki ni bil testiran po evropskih standardih, je njegova ustreznost lahko zelo vprašljiva.
Ponekod so resno začeli preganjati dizle, brez elektrike ne gre, a ugotavljamo, da tudi z elektriko še ne bo šlo; vsaj obljube Teslinega Muska so se izkazale za nateg, tako z dobavami kot s ceno. Avtomobilska industrija je preživela kar nekaj mučnih dni po sodnih dvoranah in še jih bo, zanimiva pa je še ena izkušnja - moderni avtomobili se s kopico asistenčnih sistemov, združenih v tehnologijo avtonomne vožnje, že lahko vozijo skoraj sami, a seveda še vedno pod nadzorom voznika.
Ker vožnja v zelo gosti megli predstavlja veliko tveganje za varnost prometa, je DARS v zadnjem času izvedel več ukrepov, s katerimi želi povečati varnost ob zmanjšani vidljivosti. Pred dnevi so začeli testirati še sistem vidnega vodenja prometa v primeru megle na Golem vrhu – to je na odseku avtoceste med Senožečami in razcepom Nanos. Rdeče luči LED vozniku nakazujejo rob vozišča ter ga vodijo v primeru megle. Ob manjši megli se luči zgolj vklopijo, ob gostejši pa utripajo in s tem dodatno opozarjajo voznika na večjo previdnost in zbranost. LED-smernike bo DARS uporabljal tudi za opozarjanje na močno burjo, ki je tudi značilna za ta odsek in je prav tako nevaren pojav za udeležence v prometu.
Neveljaven email naslov