Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Španski umetnik se je občinstvu predstavil s programom, ki ga je naslovil: V Bachov razmislek: Goldbergove variacije v violinski preobleki. Prav zares si je Jiménez pred leti zadal, da bo to izjemno Bachovo delo – eno od najbolj zapletenih skladb za čembalo iz 18. stoletja - prepisal v skladbo za solo violino. O svojem podvigu je povedal: "Predstavljajte si, da poskušate vse pohištvo iz dvorca Versailles namestiti v čudovito, majhno podstrešno garsonjero nekje na podeželju. Kaj bi vzeli s seboj? Tiste stvari, ki so najbolj pomembne za vas. Ne za nekoga drugega. Za vas. To sem naredil z Bachovimi variacijami. Končni rezultat je zelo subjektiven. Če bo kdo imel občutek, da nisem izbral ali vključil pravih tem, se mu lahko le opravičim. Priredba ponuja tisto, kar jaz slišim v Bachovem delu."
Španski umetnik se je občinstvu predstavil s programom, ki ga je naslovil: V Bachov razmislek: Goldbergove variacije v violinski preobleki. Prav zares si je Jiménez pred leti zadal, da bo to izjemno Bachovo delo – eno od najbolj zapletenih skladb za čembalo iz 18. stoletja - prepisal v skladbo za solo violino. O svojem podvigu je povedal: "Predstavljajte si, da poskušate vse pohištvo iz dvorca Versailles namestiti v čudovito, majhno podstrešno garsonjero nekje na podeželju. Kaj bi vzeli s seboj? Tiste stvari, ki so najbolj pomembne za vas. Ne za nekoga drugega. Za vas. To sem naredil z Bachovimi variacijami. Končni rezultat je zelo subjektiven. Če bo kdo imel občutek, da nisem izbral ali vključil pravih tem, se mu lahko le opravičim. Priredba ponuja tisto, kar jaz slišim v Bachovem delu."
Avstrijski baročni mojster Johann Heinrich Schmelzer se je rodil blizu Melka, a je že kot najstnik deloval na Dunaju. Sprva je bil nekaj časa cinkist v glasbeni kapeli dunajske stolnice, zgodaj pa je začel igrati tudi violino v dvornem orkestru. Kmalu je zaslovel kot izreden virtuoz na tem glasbilu in neki sodobnik ga je opisal kot »enega najslavnejših in najboljših violinistov v vsej Evropi«. Med njegovimi učenci je bil verjetno tudi Heinrich Ignaz Franz Biber, ki je zaslovel kot eden največjih in najbolj ekstravagantnih violinskih virtuozov svojega časa. Skladatelja med drugim druži smisel za programsko glasbo in rabo ljudskih melodij.
Glasbeniki, ki se spremljajo sami, so za poslušalce pogosto prav posebej očarljivi. Tisti, ki pojejo ob lastni spremljavi, dajejo občutek posebne intimnosti in povezanosti s poslušalci. Kakor da so zvoki glasu in glasbila, ki izvirajo od enega samega človeka, vabilo poslušalcem, naj se pozorno približajo in doživijo, kako glasbenik položi vse karte na mizo. To je hkrati dejanje ranljivosti in izrazne moči. Podoben občutek neposrednosti je nemara poskušal opisati tudi Baldassare Castiglione v svoji knjigi Dvorjan iz leta 1528, ko eden njegovih likov trdi, da »cantar alla viola« — petje ob lastni spremljavi na godalu ali brenkalu — ugaja bolj kakor petje v ansamblu. Castiglione piše: »Še veliko lepše pa je peti ob violi, saj je takrat vsa sladkost zajeta v solističnem glasu, tako da z veliko večjo pozornostjo opazujemo in slišimo lepo maniro in melodijo, saj so ušesa zaposlena z enim samim glasom in lažje zaznamo tudi najmanjšo napako. Drugače je v ansamblu, ko eden pomaga drugemu.«
V oddaji Banchetto musicale se bomo tokrat posvetili devetim pomembnim glasbenikom iz obdobja med štirinajstim in sedemnajstim stoletjem, ki so bili slepi od rojstva ali od zgodnjega otroštva. Vsi so sloveli kot skladatelji in instrumentalni virtuozi, večinoma so igrali orgle in druga glasbila s tipkami, a med njimi so tudi lutnjisti in flavtist. Težko si predstavljamo, kako so dobili svojo glasbeno izbrazbo, kako so spoznavali tuje skladbe in svoja dela zapisali, kako so zagotovili, da so jih ohranili do današnjih dni.
Angleški kralj Henrik Osmi je znan predvsem po šestih sklenjenih zakonih, ločitvi Anglije od Rima in ustanovitvi lastne državne Cerkve s kraljem kot vrhovnim poglavarjem. A bil je tudi velik ljubitelj glasbe. Pri osmih je dobil prvo lutnjo, igral je na razna pihala in glasbila s tipkami, plesal, prepeval in komponiral. V rokopisu z njegovimi skladbami, ki ga hranijo v Britanskem muzeju, se je ohranila tudi glasba drugih avtorjev, ki so jo izvajali na njegovem dvoru. Skupaj z odlomki in priredbami zgodovinskih besedil nas bo popeljala skozi vladarjevo življenje.
Izbrali smo glasbo šestnajstega in sedemnajstega stoletja za zasedbe štiriindvajsetih, štiridesetih, vse do štiriinpetdesetih vokalnih ali instrumentalnih glasov.
Neveljaven email naslov