Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spomladi smo predstavili zgodbo Nejca in Boštjana, ki živita v zelo skromnih razmerah. Že leta si namreč družina preureja staro gospodarsko poslopje, nekaj let so v njej živeli tudi brez elektrike in vode, ko je manjkala le še ureditev podstrešja, v kateri naj bi fanta končno dobila prostor zase, pa je oče hudo zbolel in napovedi niso bile prav obetavne. Mnoge, ki so zgodbo prebrali na spletu, je ganil pogled na plastično ponjavo v dnevni sobi, razpeto čez luknjo v stropu, kamor bi morale voditi stopnice do otroških sob. Finančna pomoč poslušalcev je marsikaj premaknila …
Po prejeti pomoči je življenje družine precej lažje
“Najprej smo se lotili stopnic v zgornje nadstropje, nato smo podstrešje izolirali in ga obili, vstavili prava okna in pripravili dva prostora, ki bosta kmalu postala sobici, imamo tudi že nekaj instalacij, pripravljenih za ogrevanje in za kopalnico, nas pa čaka še kar precej dela s tlaki in končnimi deli,” je na vse, kar je bilo predvsem z donacijami poslušalcev postorjeno v preteklih mesecih, ponosen oče Nejca in Boštjana, fantov, katerih zgodbo smo predstavili spomladi.
Že leta si namreč družina preureja staro gospodarsko poslopje. Nekaj let so v njej živeli tudi brez elektrike in vode. Ko je bilo treba urediti le še podstrešje, v katerem naj bi fanta končno dobila prostor zase, saj Nejc spi v dnevni sobi in se tam težko uči, pa je oče hudo zbolel in napovedi niso bile prav obetavne. Mnoge, ki so zgodbo prebrali na spletu, je ganil pogled na plastično ponjavo v dnevni sobi, razpeto čez luknjo v stropu, kamor bi morale voditi stopnice do otroških sob.
Stopnice, ki jih je ob pomoči mojstra in donacij postavil kmalu po objavi zgodbe, so zelo olajšale izdelavo podstrešja. In če ne bo večjih težav, bi fanta v svojih sobicah lahko spala že to pomlad, je optimističen oče, čeprav je dela še precej in tudi materiala, tudi keramike, luči, tlakov in notranjega stavbnega pohištva še nimajo.
“Brez te pomoči bi to lahko trajalo še leta …”
Veselje je toliko večje, ker dolgov, ki so grozili, da bo družina morda ostala brez hiše, ni več: “Ti občutki so bili res neverjetni, vse se je obrnilo na bolje. Ko smo se znebili tega bremena in so pojenjale skrbi, je bilo olajšanje neskončno, povsem drugače smo zaživeli. Res iskrena hvala vsem, ki so pomagali. Brez vaše pomoči bi danes lahko bila hiša že na dražbi, družina bi lahko bila pred razpadom, sploh si ne morem predstavljati, kaj vse bi se v najslabšem primeru lahko zgodilo …”
“Takrat sem se res izjemno slabo počutil, hodil sem še na obsevanja na Onkološki inštitut. Nato pa je iz meseca v mesec šlo na bolje, vse, kar se je dogajalo doma, mi je res vlivalo moči, posledice sicer še zmeraj so in strah pred ponovitvijo bolezni tudi, a treba se je sprijazniti s tem in živeti naprej čim lepše. Po devetih mesecih sem se tudi vrnil v službo in je zdaj, ko imam spet plačo, tudi finančno nekoliko lažje …”
Podarjeni tablični računalnik, mobilni telefon, pa tako želeni playstation so fantoma prinesli veliko veselja, s hrano in oblačili težav ni več, tudi sobici bosta kmalu, le Nejčeve želje po vključitvi v košarkarski klub so ostale neizpolnjene, čeprav je dobil precej opreme in tudi povabil. A po družinskih načrtih bo v klub zakorakal šele z novim šolskim letom.
In oče, ki je pred meseci silno obžaloval, da je vse življenje le delal in vselej nujne opravke pri urejanju hiše postavil v ospredje, je v teh mesecih prvič drznil razmišljati še o drugih vrednotah v življenju: “Odkar sva z ženo poročena, še nikoli nikjer nisva bila sama, še na poročnem potovanju nisva bila. Odkar smo družina, nismo nikoli nikamor šli, razen za nekaj dni, ki smo jih preživeli na slovenski obali. To je vse, kar smo si privoščili v vseh teh letih …”
“Res iskrena hvala vsem, z vašo pomočjo nam je vse to uspelo, tudi zdravje je veliko boljše. Prepričan sem, da tudi zato, ker sem bil razbremenjen številnih skrbi in sem se lahko posvetil tudi sebi in zdravju. Omogočili ste nam, da naše življenje vsemu navkljub normalno teče naprej …”
Podpisi pod fotografijami:
Kjer je bila lani le razpeta plastična ponjava …
… so zdaj stopnice, ki vodijo na podstrešje. Če bo šlo vse po načrtih, bosta že spomladi tam dve sobi in manjša kopalnica. Tudi sedežna garnitura je podarjena.
S popravljenimi podboji, nekaj novega pohištva, s paketi hrane in oblačil je življenje družine res lepše.
544 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Spomladi smo predstavili zgodbo Nejca in Boštjana, ki živita v zelo skromnih razmerah. Že leta si namreč družina preureja staro gospodarsko poslopje, nekaj let so v njej živeli tudi brez elektrike in vode, ko je manjkala le še ureditev podstrešja, v kateri naj bi fanta končno dobila prostor zase, pa je oče hudo zbolel in napovedi niso bile prav obetavne. Mnoge, ki so zgodbo prebrali na spletu, je ganil pogled na plastično ponjavo v dnevni sobi, razpeto čez luknjo v stropu, kamor bi morale voditi stopnice do otroških sob. Finančna pomoč poslušalcev je marsikaj premaknila …
Po prejeti pomoči je življenje družine precej lažje
“Najprej smo se lotili stopnic v zgornje nadstropje, nato smo podstrešje izolirali in ga obili, vstavili prava okna in pripravili dva prostora, ki bosta kmalu postala sobici, imamo tudi že nekaj instalacij, pripravljenih za ogrevanje in za kopalnico, nas pa čaka še kar precej dela s tlaki in končnimi deli,” je na vse, kar je bilo predvsem z donacijami poslušalcev postorjeno v preteklih mesecih, ponosen oče Nejca in Boštjana, fantov, katerih zgodbo smo predstavili spomladi.
Že leta si namreč družina preureja staro gospodarsko poslopje. Nekaj let so v njej živeli tudi brez elektrike in vode. Ko je bilo treba urediti le še podstrešje, v katerem naj bi fanta končno dobila prostor zase, saj Nejc spi v dnevni sobi in se tam težko uči, pa je oče hudo zbolel in napovedi niso bile prav obetavne. Mnoge, ki so zgodbo prebrali na spletu, je ganil pogled na plastično ponjavo v dnevni sobi, razpeto čez luknjo v stropu, kamor bi morale voditi stopnice do otroških sob.
Stopnice, ki jih je ob pomoči mojstra in donacij postavil kmalu po objavi zgodbe, so zelo olajšale izdelavo podstrešja. In če ne bo večjih težav, bi fanta v svojih sobicah lahko spala že to pomlad, je optimističen oče, čeprav je dela še precej in tudi materiala, tudi keramike, luči, tlakov in notranjega stavbnega pohištva še nimajo.
“Brez te pomoči bi to lahko trajalo še leta …”
Veselje je toliko večje, ker dolgov, ki so grozili, da bo družina morda ostala brez hiše, ni več: “Ti občutki so bili res neverjetni, vse se je obrnilo na bolje. Ko smo se znebili tega bremena in so pojenjale skrbi, je bilo olajšanje neskončno, povsem drugače smo zaživeli. Res iskrena hvala vsem, ki so pomagali. Brez vaše pomoči bi danes lahko bila hiša že na dražbi, družina bi lahko bila pred razpadom, sploh si ne morem predstavljati, kaj vse bi se v najslabšem primeru lahko zgodilo …”
“Takrat sem se res izjemno slabo počutil, hodil sem še na obsevanja na Onkološki inštitut. Nato pa je iz meseca v mesec šlo na bolje, vse, kar se je dogajalo doma, mi je res vlivalo moči, posledice sicer še zmeraj so in strah pred ponovitvijo bolezni tudi, a treba se je sprijazniti s tem in živeti naprej čim lepše. Po devetih mesecih sem se tudi vrnil v službo in je zdaj, ko imam spet plačo, tudi finančno nekoliko lažje …”
Podarjeni tablični računalnik, mobilni telefon, pa tako želeni playstation so fantoma prinesli veliko veselja, s hrano in oblačili težav ni več, tudi sobici bosta kmalu, le Nejčeve želje po vključitvi v košarkarski klub so ostale neizpolnjene, čeprav je dobil precej opreme in tudi povabil. A po družinskih načrtih bo v klub zakorakal šele z novim šolskim letom.
In oče, ki je pred meseci silno obžaloval, da je vse življenje le delal in vselej nujne opravke pri urejanju hiše postavil v ospredje, je v teh mesecih prvič drznil razmišljati še o drugih vrednotah v življenju: “Odkar sva z ženo poročena, še nikoli nikjer nisva bila sama, še na poročnem potovanju nisva bila. Odkar smo družina, nismo nikoli nikamor šli, razen za nekaj dni, ki smo jih preživeli na slovenski obali. To je vse, kar smo si privoščili v vseh teh letih …”
“Res iskrena hvala vsem, z vašo pomočjo nam je vse to uspelo, tudi zdravje je veliko boljše. Prepričan sem, da tudi zato, ker sem bil razbremenjen številnih skrbi in sem se lahko posvetil tudi sebi in zdravju. Omogočili ste nam, da naše življenje vsemu navkljub normalno teče naprej …”
Podpisi pod fotografijami:
Kjer je bila lani le razpeta plastična ponjava …
… so zdaj stopnice, ki vodijo na podstrešje. Če bo šlo vse po načrtih, bosta že spomladi tam dve sobi in manjša kopalnica. Tudi sedežna garnitura je podarjena.
S popravljenimi podboji, nekaj novega pohištva, s paketi hrane in oblačil je življenje družine res lepše.
Usoda najrevnejših dijakov ostaja odvisna od donacij humanitarnih društev
Polnih devet let je, kar je pri ZPM Ljubljana Moste Polje zaživel projekt Botrstvo v Sloveniji. Njegov namen je bil pomagati otrokom pri razvoju njihovih talentov, kakovostnejšem preživljanju prostega časa ali omogočiti udeležbo na plačljivih obšolskih dejavnosti. V tem času je bilo pomoči deležnih več kot 9000 otrok, zbrali pa so več kot 14,5 milijonov evrov.
Revščina je v najstniškem obdobju ena največjih možnih stigem, zato dijaki praviloma ne prosijo za pomoč
Končala se je 8. večja dobrodelna dražba za pomoč otrokom iz projekta Botrstvo. Tokrat smo ponudili ekskluziven kos zgodovine slovenskega športa. Primož Roglič je namreč rdečo majico zmagovalca Vuelte podaril Botrstvu, da bi z izkupičkom, ki je skupaj dosegel 30.000 evrov, lahko pomagali mladim talentom iz vse Slovenije.
Začenjamo 8. večjo dobrodelno dražbo za pomoč otrokom iz projekta Botrstvo. Tudi tokrat ponujamo ekskluziven kos zgodovine slovenskega športa. Primož Roglič je namreč rdečo majico zmagovalca Vuelte podaril Botrstvu, da bi z izkupičkom lahko pomagali mladim talentom iz vse Slovenije. Tistim talentom, ki ne morejo na kolo, smuči, v plesne, športne dvorane, v bazene ali na stadione. Ki torej potrebujejo pomoč, da bo njihov talent lahko dobil krila in priložnost, da ga bo sploh kdo lahko prepoznal. Podpisana rdeča majica, simbol zmage na dirki po Španiji, s katero je Primož Roglič kolesaril do vrha zmagovalnega odra, je na voljo za izklicno ceno 99 evrov. Je namreč 99. kolesar v zgodovini, ki mu je uspelo osvojiti etapne zmage na vseh treh največjih tritedenskih kolesarskih dirkah – po Italiji, Franciji in Španiji. Izkupiček dražbe bo brez slehernih odbitkov namenjen za razvoj mladih športnih talentov iz projekta Botrstvo.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Osemnajstletnik bo eden od več kot 130 dijakov, ki bodo letos prejemali subvencijo stroškov bivanja v dijaških domovih.
Včeraj popoldne se je z letovanj ob morju ali v gorah vrnila še zadnja izmena otrok iz projekta Botrstvo. Letos ste poslušalci s svojimi donacijami ta odmik od doma in vsakdana omogočili rekordnemu številu otrok, saj se jih je letovanja lahko udeležilo kar 120!
Otroci, ki na letovanje pridejo le z nekaj kosi oblačil, otroci, ki se ne morejo naveličati tople vode, s katero se lahko tuširajo, pa otroci, ki se le tistih nekaj dni lahko do sitega najedo so ostali v spominu prostovoljca ZPM Ljubljana Moste Polje, ki vrsto let na morje spremlja otroke iz vse Slovenije. Hvala vsem, ki ste tudi to poletje omogočili letovanja otrokom iz projekta Botrstvo. K temu pripomore vsaka donacija v poljubni višini oz. vsak SMS z geslom BOTER5 (pisano brez presledka), poslan na št 1919, s čimer podarite 5 evrov. Vse donacije, poslane do konca tega tedna, bodo v celoti in brez odbitkov porabljene za letovanja otrok iz projekta Botrstvo, več informacij pa najdete na naši spletni strani. Hvala vsem za pomoč!
Ob ponedeljkih vas ob pomoči vzgojiteljev, ki na letovanjih kot prostovoljci spremljajo otroke iz Botrstva, spomnimo, kako zelo veliko otrokom pomeni nekajdnevni odmik od njihovega vsakdanjika. Med prostovoljci je tudi Duško. Srečal se je z zgodbo bratca in sestrice, ki sta kljub pravilu, da so otroci v spalnicah razdeljeni po spolu, želela spati v isti sobi.
Precej v drugo polovico so se prevesile šolske počitnice in prav vsak teden tudi z vašo pomočjo ob morju ali v gorah letujejo otroci iz projekta Botrstvo. Spremljajo jih prostovoljci, med katerimi je tudi Živa s številnimi spomini na letovanja. "Z drugimi vzgojiteljicami smo priredile tržnico objemov, vse obleke smo razporedile po mizah in dejale, da se dobrine plačujejo z objemi. Spomnim se fanta, ki me je vprašal, če imamo kakšno majico in koliko stane. Rekla sem mu, da tale majčka stane pet objemov in ko sem videla obraz tega fanta, ki ni mogel pokazati čudenja, da dajemo majico za objeme. Imel je takšen izraz na obrazu kot bi zadel na loteriji. Najlepši prizor pa je bil, ko je na zajtrku pokazal, kako ima lepo majico."
Vseh 6 tednov šolskih počitnic že s svojimi donacijami pomagate, da lahko na letovanja odhajajo tudi otroci, ki jim starši tega nikakor ne bi mogli omogočiti. Mnogi otroci so si tako priložnost zelo želeli.
"Ko se prvi večer začnemo spoznavati in otroci občutijo, da ti lahko zaupajo, se začnejo odpirati. Iz njih vrejo zgodbe o tragedijah, ki so jih že doživeli. Večinoma vodim skupine mlajših otrok, starih največ deset let, pa vendar mi govorijo stvari, ki so nepredstavljive. O smrti sorojencev, o izgubi celotne družine. O življenju v rejniških družinah ali v strašnem pomanjkanju. V resnici se nam sploh ne sanja, kako ljudje živijo. Ko sem se prvič soočila s tem, ko sem slišala njihove zgodbe, sem takoj ko je bilo mogoče, poklicala svoje starše in se jim zahvalila za vse, kar so mi dali in mi omogočili," o svojih izkušnjah ob prostovoljnem delu na letovanjih pove dolgoletna prostovoljka Alenka. Da lahko čim več otrok vsaj za nekaj dni izkusi letovanja, že vrsto let pomagate tudi poslušalci s svojimi donacijami. In tudi to poletje so prav vsa SMS sporočila z geslom BOTER5 (pisano brez presledka), poslana na številko 1919 namenjena za zagotavljanje počitniških doživetij najbolj ranljivim otrokom.
"Zadnji dan je zame najhujši, ker vem, kam se morajo vrniti. In vem, da oni vedo, kam se vračajo ...", pravi Martin, vzgojitelj prostovoljec na letovanjih, v katere so vključeni tudi otroci s projekta Botrstvo. Priznava, da vsem izkušnjam navkljub nikoli nisi pripravljen na realnost, ki jo ti otroci živijo …
“Deklice nekaj dni nisem videla jesti. Ko je naslednjič vzela jogurt in ga nesla v sobo, sem šla za njo. V torbi je poleg jogurta že imela spravljeno jabolko, hruške, tri slive še od prvega dne, deset paštet. Najprej sem bila pretresena in sem jo vprašala, zakaj to počne. Odvrnila je, da ji je mamica naročila, naj prinese domov vse, česar ne bo pojedla. To me je nepopisno zabolelo. Še danes o tem težko pripovedujem. Da tako majhen otrok hrani stvari za mamico, ki je doma lačna! Imela je slabo vest, ker je lahko jedla, mamica pa ni imela hrane. To najbrž pomeni, da deklica tudi sama doma nima dovolj. Vse do danes je nisem pozabila in tega nisem prebolela. Da je v Sloveniji dandanes nekdo lačen, da otrok ves teden hrani tri slive za mamico, se mi zdi še zdaj nerazumljivo!” močno ganjena pripoveduje Irena, ena izmed številnih vzgojiteljic in vzgojiteljev, ki otroke kot prostovoljci spremljajo na letovanjih. Vsako poletje vas spomnimo, kako dragocena je za otroke s socialnega roba izkušnja letovanja na morju, v hribih, kjer koli stran od doma, s prijatelji. Pridejo po nove izkušnje in nova doživetja. V teh letih je samo zaradi vaših donacij tako izkušnjo lahko dobilo že več kot 400 otrok in tudi letos vas bomo vsak ponedeljek spomnili, da ste s SMS-donacijo BOTER5 na 1919 ali z donacijo poljubnega zneska lahko del te lepe poletne zgodbe.
Ta konec tedna se je iztekla druga sezona oddaje Delovna akcija na POP TV, v kateri družinam v stiski prenovijo njihov dom. Oddajo s pomočjo številnih poslovnih partnerjev, ki prispevajo svoj delež h gradbenim delom ali k novi opremi, ustvarja velika ekipa ljudi. A najbolj prepoznavna je oddaja postala po voditeljici Ani Praznik, ki je spremljanju prenov in s tem usod družin dala noto spontanosti, prisrčnosti in sočutja. Kako je doživljala vse zgodbe družin, njihovo stisko, revščino, osebne tragedije in kako je ta izkušnja spremenila njo in njen pogled na življenje?
Čeprav je bila želena šola precej daleč od kraja, kjer živi naša sogovornica in je bilo jasno, da bo s šolo prišel tudi strošek bivanja v dijaškem domu, so jo starši pri odločitvi podprli, češ da naj živi svoje sanje in da bodo že kako. A vseeno je bil mesečni znesek 220 evrov, ki jim je bilo treba prišteti še potne stroške, za njihovo družino zelo težko obvladljiv. Za plačilo dijaškega doma ni ostalo skoraj nič. Zato je to, da ji dom pomaga plačati Dijaški sklad projekta Botrstvo, strašansko dragoceno. "Lažje je doma, mami ima manj skrbi, tudi oče, čeprav ga ne vidim pogosto. Sploh pa mi je všeč, ker vidim, da sta ob koncu leta oba res ponosna name. Vem pa, da je staršem hudo, ker se moram obremenjevati z njihovimi problemi in da moram biti odrasla, čeprav sem še otrok." Dijaški sklad projekta Botrstvo je v tem šolskem letu pomagal še 139 dijakom, da so lahko prebivali v dijaških domovih, obiskovali želene šole in imeli bistveno boljše pogoje za učenje in delo kot bi jih imeli, če bi se morali vsak dan več ur voziti v šolo.
To poletje bo mladi prostovoljec Damjan prvič postal vzgojitelj tudi otrokom, ki bodo letovali s pomočjo donacij v projekt Botrstvo. Zanj je to posebej ganljiva izkušnja, saj so bila v otroštvu ta letovanja zanj edina možnost, da počitnic ne preživi zgolj doma. "Res gre le za nekaj dni, a hkrati za mnogo več. Letovanje ti da spomine, o katerih se lahko pogovarjaš s sošolci, s katerimi sicer ne bi imel tem za pogovore. Navezuješ stike, ki jih ne bi, če bi ždel doma med štirimi stenami, spoznaš, da imaš veščine in talente in vse to ti da upanje, da je življenje lahko boljše tudi zate!"
Gospodarski rasti in majhni brezposelnosti navkljub se število prosilcev za denarno socialno pomoč vztrajno povečuje, pri Botrstvu pa opažajo tudi vse več prošenj za pomoč pri letovanju, nakupu šolskih potrebščin, plačilu položnic in žal tudi za hrano. Starši, ki vsak mesec v skladišču v ljubljanskih Mostah lahko prevzamejo paket, po večini povedo, da sami pogosto ostanejo lačni in da je hrana velik problem. Med počitnicami, ko otroci ne jedo v šoli, bo le še večji.
Neveljaven email naslov