Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav so zdravstvene težave v družini stalnica, saj ima Urškina in Nacetova mama že vrsto let srčni spodbujevalnik in neznosne bolečine v hrbtenici, Urška pa je hud astmatik in se bori z dermatitisom, se je najhujša preizkušnja mlade in prizadevne družine začela šele z Nacetovim rojstvom. Po številnih postavljenih diagnozah zdravniki napovedujejo, da bo Nace najbrž invalid, vse življenje odvisen od pomoči drugih. Ob vseh zdravstvenih težavah pa se družina spopada še s tem, kako sanirati v neurju uničeno streho.
Njegova mamica ima srčni spodbujevalnik, bori se z astmo in neznosnimi bolečinami v hrbtenici, bolna je tudi štiriletna Urška, ob tem pa jim je neurje močno poškodovalo še streho…
Za dobre tri mesece starim Nacetom je že nešteto pregledov pri specialistih, na nekatere preglede še čaka, kljub temu je v njegovi dokumentaciji že 18 diagnoz. “Najhujši diagnozi doslej sta zmanjšano delovanje možganov in številne prirojene nepravilnosti na rokah in nogah, zaradi katerih zdravniki ne upajo napovedati, ali bo fantek kljub operacijam sploh lahko hodil,” je zaskrbljena mlada mamica, ki se ob tem bori še za svoje, pa tudi za Urškino zdravje.
“Imam srčni spodbujevalnik, zaradi tega so me že trikrat operirali, prav tako so za mano že tri operacije na hrbtenici. Kljub temu se stanje še slabša, neznosne bolečine imam. Večino dni so na lestvici od ena do deset bolečine kar na desetki. Vsakih nekaj tednov, ko ne zdržim več, me odpeljejo v bolnišnico na infuzije z močnimi analgetiki, da je vsaj nekaj časa znosno. Tablete imajo namreč številne stranske učinke, ne morem jih jemati toliko, da bi mi ublažile bolečine, ker postanem tako omotična in neskoncentrirana, da ne zmorem sama skrbeti za otroka. Zato vzamem le manjšo količino, stisnem zobe in potrpim, dokler gre. Potem… Imam tudi hudo astmo, redno jemljem tri vrste zdravil, ki pa ne pomagajo dovolj, zato moram ob hujših napadih jemati še medrol, da se mi sploh odprejo dihalne poti.”
Številne zdravstvene težave tudi štiriletna Urška: ” Ima atopijski dermatitis, hudo jo srbi, koža se ji vname, močno jo srbi, krvavi. Po zdravniškem nasvetu ji kupujemo mila in šampone, a to je vse samoplačniško in precej drago, prav tako doplačujemo vsako zdravilo, ki ga potrebuje za blaženje astmatičnih napadov. Kupujemo dodatke, ki ji pomagajo ublažiti posledice uporabe kortikosteroidnih krem, ki Urški močno tanjšajo že tako prizadeto kožo. Nekaj stvari je na recept, številna imajo nekaj doplačila, stroškov za to se v družini vsak mesec nabere kar precej.”
A ne le stroške, Urškine zdravstvene težave zahtevajo posebno pozornost in veščo pravočasno pomoč: in ker ji tako usposobljenega spremljevalca v lokalnem vrtcu ne morejo zagotoviti, je punčka doma in ji družba vrstnikov že močno primanjkuje, ugotavlja mama.
Mlada družinica je do lani vse težave lahko obvladovala, tako stroške zdravljenja kot tudi selitev iz najemniškega stanovanja v majhno, staro hišo v precej slabem stanju. Ker stoji na obrobju države in je bila močno potrebna obnove, so mesečni obroki za nakup in manjšo obnovo skoraj enaki kot so bili prej za najemnino in stroške.
Bili so pridni, s pomočjo sorodnikov in prijateljev so najnujnejše obnovili sami in eno nadstropje zelo skromne kvadrature uredili v majhno dvosobno stanovanje – svoj dom. Nato pa jim je neurje uničilo streho. Za družino z eno plačo je to nepredstavljiv strošek. Čeprav vedo, da za silo pokrpana streha še enega viharja ne sme počakati, ker se lahko uniči celotno ostrešje: “Jaz zaradi vseh težav ne dobim zdravniškega potrdila in sem trenutno nezaposljiva, zato mož dela vse dneve, da imamo vsaj en dohodek. A ob vseh stroških, ki se kopičijo iz meseca v mesec, je strošek sanacije strehe nemogoče plačati. Hvaležni smo Centru za socialno delo, kjer so nam odobrili nekaj sredstev, vendar žal to ni dovolj. Poletje, ko so neurja pogostejša, pa je pred vrati…”
In dober mesec za tem se je po normalni nosečnosti, ki ni napovedovala kakršnih koli nepravilnosti, rodil Nace. Takoj ga je bilo treba oživljati, takoj so bile opazne tudi precejšnje nepravilnosti na rokah in nogah, ki že zdaj napovedujejo številne operacije in terapije, a to, kot kaže zdaj, je le ena od visokih preprek, ki čakajo Naceta: ” Dva tedna po rojstvu so se začele pojavljati številne težave. Zadnja dva meseca smo tako večino časa preživeli v bolnišnicah ali na specialističnih pregledih. Izvidi kažejo, da ima zmanjšano delovanje možganov in ciste v levem delu glavice, zdravniki dajejo le malo upanja, da bo kdaj hodil. Opozarjajo nas, da bo vselej od nekoga odvisen, občutek imamo, da so že dvignili roke nad njim, saj nam govorijo, naj se s stanjem čim prej sprijaznimo. Toda mi ne bomo obupali!”
Zato so poiskali prav vse možnosti izobraževanja in terapij v inštitucijah in zavodih, a so šele stopili v čakalne vrste, skrbi mamo: “Vsak dan, ko z njim ne izvajamo terapij, je pri takšni starosti izgubljen!”
Družina se je pripravljena naučiti in sama izvajati nujne fizioterapevtske vaje, vendar sta sobi v stanovanju tako majhni, da ni prostora niti za vadbeno blazino, kaj šele za pripomočke, ki so potrebni ob njej. Prazno, a povsem neizdelano podstrešje se zdi edina, a finančno popolnoma nedosegljiva možnost. Ob vseh sprotnih stroških in tistih nepredvidenih – za streho -namreč v tem hipu ne morejo narediti niti montažne klančine, ki bo slej kot prej nujna: “Veliko bi nam pomenila, ker že ta, običajni voziček zelo težko prestavljam. Če bom morala nositi še težja bremena, moja hrbtenica ne bo več zdržala. Če se to zgodi, ne bom mogla pomagati ne Nacetu, ne Urški, ne sebi.”
To me zelo skrbi, ker je moževa narava dela takšna, da sem pogosto nekaj dni sama z obema otrokoma. Težko je že zdaj, ker je Nace razdražljiv, zahteven otrok, ki potrebuje nenehen nadzor, pomoč, tolažbo, zelo malo spi. Že samo skrb za dojenčka s tolikimi težavami, je 24 urna zaposlitev, večkrat na dan mu je treba dajati zdravila, nato še dodatke, redno je treba izvajati vaje, ki jih bo vse več in jih bo mama takrat, ko o Nace pridobil na teži, zaradi svoje hrbtenice težko izvajala sama. Trimesečnik ima nenehno težave tudi s hranjenjem, tudi tukaj so velik strošek doplačila: “Zaradi alergij in težav s prebavo ima predpisano posebno mlečno formulo, ki jo moramo doplačevati. Samo za to mleko imamo na mesec vsaj 90 evrov doplačil…”
Urška ima napotilo na morje, a je spremstvo starša treba doplačati
Ob stroških, ki se samo kopičijo – tudi neštete vožnje na preglede v Ljubljano jih le še povečujejo – se mora družina odpovedati tudi nujnim in za zdravje koristnim stvarem, tudi za Urško: “Zaradi astmatičnih napadov je od pulmologinje dobila odobreno zdravljenje, a so mi pojasnili, da moramo za spremstvo doplačati. Za nas je to seveda peklensko drago in tako ne bo mogla na zdravljenje.”
Čeprav sta starša zelo mlada, prizadevna, delavna in odgovorna, teže tolikih težav in stroškov ne zmoreta več nositi: “Nenehno si očitam, da Nacetu ne bomo mogli omogočiti tega, kar nujno potrebuje, da bi se lahko samostojno gibal, razvijal. Krivim tudi sebe, da sredstev ne bo dovolj, ker je moje zdravstveno stanje tako, da mi ne izdajo zdravniškega potrdila za službo,” mamo premaga jok. “Sploh pa imam slabo vest, ko pomislim, kako prikrajšana je Urška, ker vse moči posvečamo bratcu in je že toliko časa primorana biti na stranskem tiru. Že tako ji manjka družba vrstnikov, manjka ji družba in manjka ji moj čas, ko bi lahko bila posvečena samo njej. Saj se oba trudiva, mož nenehno dela, da bi imeli plačali čim več stroškov, doma v hiši in okrog nje dela, da bi čim prej lahko uredili še kak dodaten prostor in in bi otroka imela boljše razmere za razvoj. Ampak ne gre, ne znese nam, ne zmoremo več…”
Nace je še premajhen, da bi strokovnjaki lahko natančno napovedali, kakšna prihodnost ga čaka, koliko posegov in kakšne rehabilitacije. Nemogoče je napovedati, ali bo lahko hodil in ali bo – če sploh – v intelektualnem razvoju uspel dohiteti vrstnike. Veliko bo odvisno tudi od pomoči in truda, ki ga bo v to vložila družina. Država jim tukaj nudi omejeno pomoč: nekaj dni po našem obisku je namreč družina prejela odločbo, v kateri je zapisano, da jim ne pripada dodatek za nego in varstvo, saj da kljub vsem izvidom in ne prav optimističnim napovedim, Nace ne potrebuje posebne nege in varstva.
Trenutne stiske jim projekt Botrstvo lahko vsaj olajša, tudi s pomočjo SMSov z geslom BOTER5 (pisano brez presledka) na št. 1919. Prav vsi, ki bodo poslani do 14. maja, bodo brez odbitkov namenjeni Nacetovi in Urškini družini.
Če bi družini želeli pomagati materialno, lahko pomoč pošljete ali dostavite na ZPM Ljubljana Moste Polje, Proletarska 1, in na paket na veliko napišete za Naceta in Urško iz zgodbe Vala 202. Paketi bodo zagotovo neodprti prišli v roke njune mame.
Donacijo lahko opravite tudi prek PAYPAL z vpisom elektronskega naslova paypal@boter.si in želenega zneska donacije. V naslednjem koraku pripišite komentar za posamezno družino oziroma zgodbo (tokrat: Nacetova in Urškina zgodba). Če komentarja ne boste zapisali, bo denar namenjen splošnemu skladu Botrstva. Hvala!
Deset bank je podpisalo dogovor o oprostitvi plačila provizij pri donacijah za projekt Botrstvo v Sloveniji in drugih humanitarnih programih ZPM Ljubljana Moste Polje. Banke od zdaj svojim komitentom ne bodo več obračunavale provizije pri donacijah, če bodo te označene s kodo namena CHAR. Seznam bank:
Za dodatne informacije lahko pokličete ZPM Ljubljana Moste Polje na telefonski številki 08/205-26-93 in 01/544-30-43, pošljete lahko tudi elektronsko sporočilo na naslov info@boter.si ali novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si. Odgovori na najpogostejša vprašanja tistih, ki bi radi pomagali družinam iz naših zgodb, so zbrani tukaj.
530 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Čeprav so zdravstvene težave v družini stalnica, saj ima Urškina in Nacetova mama že vrsto let srčni spodbujevalnik in neznosne bolečine v hrbtenici, Urška pa je hud astmatik in se bori z dermatitisom, se je najhujša preizkušnja mlade in prizadevne družine začela šele z Nacetovim rojstvom. Po številnih postavljenih diagnozah zdravniki napovedujejo, da bo Nace najbrž invalid, vse življenje odvisen od pomoči drugih. Ob vseh zdravstvenih težavah pa se družina spopada še s tem, kako sanirati v neurju uničeno streho.
Njegova mamica ima srčni spodbujevalnik, bori se z astmo in neznosnimi bolečinami v hrbtenici, bolna je tudi štiriletna Urška, ob tem pa jim je neurje močno poškodovalo še streho…
Za dobre tri mesece starim Nacetom je že nešteto pregledov pri specialistih, na nekatere preglede še čaka, kljub temu je v njegovi dokumentaciji že 18 diagnoz. “Najhujši diagnozi doslej sta zmanjšano delovanje možganov in številne prirojene nepravilnosti na rokah in nogah, zaradi katerih zdravniki ne upajo napovedati, ali bo fantek kljub operacijam sploh lahko hodil,” je zaskrbljena mlada mamica, ki se ob tem bori še za svoje, pa tudi za Urškino zdravje.
“Imam srčni spodbujevalnik, zaradi tega so me že trikrat operirali, prav tako so za mano že tri operacije na hrbtenici. Kljub temu se stanje še slabša, neznosne bolečine imam. Večino dni so na lestvici od ena do deset bolečine kar na desetki. Vsakih nekaj tednov, ko ne zdržim več, me odpeljejo v bolnišnico na infuzije z močnimi analgetiki, da je vsaj nekaj časa znosno. Tablete imajo namreč številne stranske učinke, ne morem jih jemati toliko, da bi mi ublažile bolečine, ker postanem tako omotična in neskoncentrirana, da ne zmorem sama skrbeti za otroka. Zato vzamem le manjšo količino, stisnem zobe in potrpim, dokler gre. Potem… Imam tudi hudo astmo, redno jemljem tri vrste zdravil, ki pa ne pomagajo dovolj, zato moram ob hujših napadih jemati še medrol, da se mi sploh odprejo dihalne poti.”
Številne zdravstvene težave tudi štiriletna Urška: ” Ima atopijski dermatitis, hudo jo srbi, koža se ji vname, močno jo srbi, krvavi. Po zdravniškem nasvetu ji kupujemo mila in šampone, a to je vse samoplačniško in precej drago, prav tako doplačujemo vsako zdravilo, ki ga potrebuje za blaženje astmatičnih napadov. Kupujemo dodatke, ki ji pomagajo ublažiti posledice uporabe kortikosteroidnih krem, ki Urški močno tanjšajo že tako prizadeto kožo. Nekaj stvari je na recept, številna imajo nekaj doplačila, stroškov za to se v družini vsak mesec nabere kar precej.”
A ne le stroške, Urškine zdravstvene težave zahtevajo posebno pozornost in veščo pravočasno pomoč: in ker ji tako usposobljenega spremljevalca v lokalnem vrtcu ne morejo zagotoviti, je punčka doma in ji družba vrstnikov že močno primanjkuje, ugotavlja mama.
Mlada družinica je do lani vse težave lahko obvladovala, tako stroške zdravljenja kot tudi selitev iz najemniškega stanovanja v majhno, staro hišo v precej slabem stanju. Ker stoji na obrobju države in je bila močno potrebna obnove, so mesečni obroki za nakup in manjšo obnovo skoraj enaki kot so bili prej za najemnino in stroške.
Bili so pridni, s pomočjo sorodnikov in prijateljev so najnujnejše obnovili sami in eno nadstropje zelo skromne kvadrature uredili v majhno dvosobno stanovanje – svoj dom. Nato pa jim je neurje uničilo streho. Za družino z eno plačo je to nepredstavljiv strošek. Čeprav vedo, da za silo pokrpana streha še enega viharja ne sme počakati, ker se lahko uniči celotno ostrešje: “Jaz zaradi vseh težav ne dobim zdravniškega potrdila in sem trenutno nezaposljiva, zato mož dela vse dneve, da imamo vsaj en dohodek. A ob vseh stroških, ki se kopičijo iz meseca v mesec, je strošek sanacije strehe nemogoče plačati. Hvaležni smo Centru za socialno delo, kjer so nam odobrili nekaj sredstev, vendar žal to ni dovolj. Poletje, ko so neurja pogostejša, pa je pred vrati…”
In dober mesec za tem se je po normalni nosečnosti, ki ni napovedovala kakršnih koli nepravilnosti, rodil Nace. Takoj ga je bilo treba oživljati, takoj so bile opazne tudi precejšnje nepravilnosti na rokah in nogah, ki že zdaj napovedujejo številne operacije in terapije, a to, kot kaže zdaj, je le ena od visokih preprek, ki čakajo Naceta: ” Dva tedna po rojstvu so se začele pojavljati številne težave. Zadnja dva meseca smo tako večino časa preživeli v bolnišnicah ali na specialističnih pregledih. Izvidi kažejo, da ima zmanjšano delovanje možganov in ciste v levem delu glavice, zdravniki dajejo le malo upanja, da bo kdaj hodil. Opozarjajo nas, da bo vselej od nekoga odvisen, občutek imamo, da so že dvignili roke nad njim, saj nam govorijo, naj se s stanjem čim prej sprijaznimo. Toda mi ne bomo obupali!”
Zato so poiskali prav vse možnosti izobraževanja in terapij v inštitucijah in zavodih, a so šele stopili v čakalne vrste, skrbi mamo: “Vsak dan, ko z njim ne izvajamo terapij, je pri takšni starosti izgubljen!”
Družina se je pripravljena naučiti in sama izvajati nujne fizioterapevtske vaje, vendar sta sobi v stanovanju tako majhni, da ni prostora niti za vadbeno blazino, kaj šele za pripomočke, ki so potrebni ob njej. Prazno, a povsem neizdelano podstrešje se zdi edina, a finančno popolnoma nedosegljiva možnost. Ob vseh sprotnih stroških in tistih nepredvidenih – za streho -namreč v tem hipu ne morejo narediti niti montažne klančine, ki bo slej kot prej nujna: “Veliko bi nam pomenila, ker že ta, običajni voziček zelo težko prestavljam. Če bom morala nositi še težja bremena, moja hrbtenica ne bo več zdržala. Če se to zgodi, ne bom mogla pomagati ne Nacetu, ne Urški, ne sebi.”
To me zelo skrbi, ker je moževa narava dela takšna, da sem pogosto nekaj dni sama z obema otrokoma. Težko je že zdaj, ker je Nace razdražljiv, zahteven otrok, ki potrebuje nenehen nadzor, pomoč, tolažbo, zelo malo spi. Že samo skrb za dojenčka s tolikimi težavami, je 24 urna zaposlitev, večkrat na dan mu je treba dajati zdravila, nato še dodatke, redno je treba izvajati vaje, ki jih bo vse več in jih bo mama takrat, ko o Nace pridobil na teži, zaradi svoje hrbtenice težko izvajala sama. Trimesečnik ima nenehno težave tudi s hranjenjem, tudi tukaj so velik strošek doplačila: “Zaradi alergij in težav s prebavo ima predpisano posebno mlečno formulo, ki jo moramo doplačevati. Samo za to mleko imamo na mesec vsaj 90 evrov doplačil…”
Urška ima napotilo na morje, a je spremstvo starša treba doplačati
Ob stroških, ki se samo kopičijo – tudi neštete vožnje na preglede v Ljubljano jih le še povečujejo – se mora družina odpovedati tudi nujnim in za zdravje koristnim stvarem, tudi za Urško: “Zaradi astmatičnih napadov je od pulmologinje dobila odobreno zdravljenje, a so mi pojasnili, da moramo za spremstvo doplačati. Za nas je to seveda peklensko drago in tako ne bo mogla na zdravljenje.”
Čeprav sta starša zelo mlada, prizadevna, delavna in odgovorna, teže tolikih težav in stroškov ne zmoreta več nositi: “Nenehno si očitam, da Nacetu ne bomo mogli omogočiti tega, kar nujno potrebuje, da bi se lahko samostojno gibal, razvijal. Krivim tudi sebe, da sredstev ne bo dovolj, ker je moje zdravstveno stanje tako, da mi ne izdajo zdravniškega potrdila za službo,” mamo premaga jok. “Sploh pa imam slabo vest, ko pomislim, kako prikrajšana je Urška, ker vse moči posvečamo bratcu in je že toliko časa primorana biti na stranskem tiru. Že tako ji manjka družba vrstnikov, manjka ji družba in manjka ji moj čas, ko bi lahko bila posvečena samo njej. Saj se oba trudiva, mož nenehno dela, da bi imeli plačali čim več stroškov, doma v hiši in okrog nje dela, da bi čim prej lahko uredili še kak dodaten prostor in in bi otroka imela boljše razmere za razvoj. Ampak ne gre, ne znese nam, ne zmoremo več…”
Nace je še premajhen, da bi strokovnjaki lahko natančno napovedali, kakšna prihodnost ga čaka, koliko posegov in kakšne rehabilitacije. Nemogoče je napovedati, ali bo lahko hodil in ali bo – če sploh – v intelektualnem razvoju uspel dohiteti vrstnike. Veliko bo odvisno tudi od pomoči in truda, ki ga bo v to vložila družina. Država jim tukaj nudi omejeno pomoč: nekaj dni po našem obisku je namreč družina prejela odločbo, v kateri je zapisano, da jim ne pripada dodatek za nego in varstvo, saj da kljub vsem izvidom in ne prav optimističnim napovedim, Nace ne potrebuje posebne nege in varstva.
Trenutne stiske jim projekt Botrstvo lahko vsaj olajša, tudi s pomočjo SMSov z geslom BOTER5 (pisano brez presledka) na št. 1919. Prav vsi, ki bodo poslani do 14. maja, bodo brez odbitkov namenjeni Nacetovi in Urškini družini.
Če bi družini želeli pomagati materialno, lahko pomoč pošljete ali dostavite na ZPM Ljubljana Moste Polje, Proletarska 1, in na paket na veliko napišete za Naceta in Urško iz zgodbe Vala 202. Paketi bodo zagotovo neodprti prišli v roke njune mame.
Donacijo lahko opravite tudi prek PAYPAL z vpisom elektronskega naslova paypal@boter.si in želenega zneska donacije. V naslednjem koraku pripišite komentar za posamezno družino oziroma zgodbo (tokrat: Nacetova in Urškina zgodba). Če komentarja ne boste zapisali, bo denar namenjen splošnemu skladu Botrstva. Hvala!
Deset bank je podpisalo dogovor o oprostitvi plačila provizij pri donacijah za projekt Botrstvo v Sloveniji in drugih humanitarnih programih ZPM Ljubljana Moste Polje. Banke od zdaj svojim komitentom ne bodo več obračunavale provizije pri donacijah, če bodo te označene s kodo namena CHAR. Seznam bank:
Za dodatne informacije lahko pokličete ZPM Ljubljana Moste Polje na telefonski številki 08/205-26-93 in 01/544-30-43, pošljete lahko tudi elektronsko sporočilo na naslov info@boter.si ali novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si. Odgovori na najpogostejša vprašanja tistih, ki bi radi pomagali družinam iz naših zgodb, so zbrani tukaj.
53 let po ustanovitvi ena najbolj prepoznavnih humanitarnih organizacij za pomoč otrokom pri nas, ZPM Ljubljana Moste Polje, dobiva novo ime. Po več pobudah in nekajletnih pripravah so organi upravljanja soglasno sklenili, da bo sprememba imena, ki po novem obsega tudi ime dolgoletne sekretarke in zdaj predsednice Anite Ogulin, pripomogla k večji prepoznavnosti, poudarila vseslovenskost vseh dejavnosti, s katerimi pomagajo otrokom in družinam po vsej državi, in preprečevala zamenjavo z organizacijami s podobnim imenom.
Dijakinje in dijaki so letošnji spomladanski izpitni rok včeraj odprli z esejem pri slovenščini, sledi pa še dober mesec in pol reševanja maturitetnih pol. Že tako zelo stresno obdobje pa je še nekoliko stresnejše za tiste, ki jim konvencionalni okvir mature ni pisan na kožo: tako imenovani zrelostni izpit bi namreč uspešneje reševali s prilagoditvami, kot so uporaba barvnih folij, posebnih LOOP slušalk, ki blažijo motnjo pozornosti, in podobnega. Gre za vizualno majhne predmete, ki pa lahko znatno zmanjšajo vrzel diskriminacije.
Rekordno nizko stopnjo brezposelnosti in veliko povpraševanje po kadrih bi zlahka lahko razumeli kot znak, da zaposleni ljudje s svojo plačo lahko živijo vsaj znosno življenje, tudi zato, ker se je minimalna plača v zadnjem času vendarle nekoliko zvišala. Toda pri humanitarnih organizacijah opozarjajo, da je vse več prosilcev za pomoč zaposlenih in to za polni delovni čas, ne nujno z nizko izobrazbo in ne na najnižjih delovnih mestih, pa vendar ne zmorejo več plačevati osnovnih življenjskih stroškov. Pri ZPM Moste, kjer vodijo tudi program Botrstvo, opažajo, da se še posebej izrazito stiske kažejo v enostarševskih družinah in da zaposleni še težje priznavajo, da ne zmorejo preživeti. Takšna je tudi zgodba mame osnovnošolca, ki se je zaradi zelo nizke plače z otrokom v zadnjih štirih letih že petič prisiljena seliti. Nekaj podatkov o tem, koliko zaposlenih prejema minimalno plačo in kakšne so plačne razlike v javnem in zasebnem sektorju, poda analitik za področje trga dela in plač z Urada za makroekonomske analize in razvoj RS Mitja Perko.
Amerikanizacija, vsakodnevni novi trendi na Instagramu in TikToku ... Po besedah mladih vse več težav osnovnošolk in osnovnošolcev izhaja iz družbenih omrežij, kjer je sprejeto celo zahrbtno obnašanje drug do drugega. Pri tem pa še vedno, kljub zavedanju, vse aplikacije s težavo izbrišemo. "Med sabo se primerjamo v skoraj vsem; kdo je boljši v športu, kdo lepše izgleda, kdo je višji, ima lepše oči, lase, ocene," povedo devetošolci z ljubljanskih in okoliških osnovnih šol.
Po maminem nenadnem odhodu sta Lana in njen brat živela z očetom in bolno babico in čeprav ji je bilo le sedem let, je oče vse več gospodinjskih in drugih bremen prelagal nanjo. "V bistvu si že celo sredno šolo želim in komaj čakam, da bo prišel trenutek, ko se ne bom več rabila vrniti domov, v to kričanje, ko ne vem, ali bom morala klicati policijo ali ne, ali bom morala bežati ali ne. In to mi je največja motivacija, da delam šolo, ker vem, da hočem čim prej iti na svoje," pravi dijakinja Lana, odličnjakinja, ki z bratom in očetom živi na propadajoči kmetiji. Po maminem odhodu je kljub mladosti vrsto let sama skrbela za nepokretno babico in prenašala vse večje nasilje. Obupno slabe so tudi bivanjske razmere, živi v mrzli podstrešni sobi nad garažo, v objektu, ločenem od hiše, brez sanitarij, vode in zadostnega ogrevanja. Vsak konec tedna se iz dijaškega doma vse težje vrača domov: "Vse me mine, res, tako mi je težko, ko se spomnim, da ni hrane, da ni tople vode, da pridem po celem tednu v sobo, ki je mrzla, pozimi je tudi samo dve stopinji in rabi veliko časa, da se zgreje, da ne vem, koliko odej naj še dam nase, ker se zbudim premražena…"
Tokratna sogovornica je z odliko končala tako srednjo strokovno šolo in tudi poklicno maturo, a ker si je izbrala študij, na katerem je pogoj za vpis splošna matura, se je vpisala v celoletni maturitetni tečaj, ki je uradna priprava na ta zrelostni izpit. Tečaj je sicer brezplačen, a je za dijake, ki doma nimajo finančne podpore, vseeno težko dosegljiv, ker za leto takega izobraževanja niso upravičeni do štipendije, subvencija za bivanje v dijaških domovih pa ne glede na socialno-ekonomsko stanje in na dolgoletno opozarjanje na ta problem, še vedno sploh ne obstaja. Na pristojnem ministrstvu trdijo, da to ni težava, saj da so tečaji vsakomur dosegljivi z dnevno vožnjo, pa tudi zanimanja zanje ni prav veliko. Velik pa je osip med vpisanimi dijaki, ki ob nerednem obiskovanju tečaja takoj izgubijo status dijaka.
Epidemija lova na petice, vse večja razslojenost srednješolcev, upad števila gimnazijcev iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom, v dve- in triletnih srednješolskih programih vpisanih le odstotek najbogatejših otrok. To so skrb zbujajoče teme, o katerih smo že poročali, tokrat pa pred 34. nacionalnim Otroškim parlamentom o njih ter žal marsikateri drugi debatiramo z devetošolkami in devetošolci iz ljubljanskih in okoliških osnovnih šol. Kako bi mladi zmanjšali stres v šolah, kako bi izboljšali svoj odnos s starši in sovrstniki?
Predvsem delo na terenu z družinami, z obiski njihovih domov, z osebno oceno stanja in s pogovorom, veliko lažje odkrije nakopičene težave družin. Starši namreč v prošnjah za pomoč pogosto navajajo le del težav, stik z njimi pa lahko za začetnimi problemi počasi naplavi še mnogo skritih. Če strokovni sodelavci ZPM Moste Polje takrat lahko takoj pomagajo, s tem velikokrat preprečijo povečevanje nastalih stroškov in predvsem stisk in težav. Prav takim hitrim pomočem bo odslej namenjen poseben Anitin sklad.
Nekdanji košarkar Goran Dragić s svojo ekipo zavzeto pripravlja dobrodelni dogodek, ki ga je naznanil v začetku letošnjega leta. Na tem se bodo v prijateljskem duhu pomerili številni košarkarski zvezdniki iz lige NBA. Zlati kapetan slovenske reprezentance bo del zbranih sredstev, iz naslova prodanih vstopnic, namenil svoji fundaciji preko katere obnavlja košarkarska igrišča po Sloveniji, večji del pa programu Botrstvo v športu, kjer je kot ambasador nasledil kolesarskega zvezdnika Primoža Rogliča.
Odhod iz nasilnega razmerja je zelo zahteven korak, ki ga zmorejo redke žrtve, praviloma ženske, življenje po njem pa je pogosto zelo težko. Sogovornica se je z dvema otrokoma najprej umaknila v varno hišo, po odhodu iz nje pa se je spoprijemala z neštetimi težavami, tudi sistemskimi, najtežje je pri iskanju stanovanja in varstvu otrok. Ker je zaradi višjih dodatkov prisiljena delati skoraj same nočne izmene, dnevno spi le nekaj ur, kljub popolni izčrpanosti pa druge rešitve kot življenje v premajhnem in plesni polnem stanovanju in nenehnem odrekanju sploh nima.
Od oskrbe lastnih otrok, nato do lastnih staršev. Vzdrževanje članov družine v večini primerov pade na ženske. V duhu praznovanja mednarodnega dneva žensk je tokratna oddaja Botrstvo namenjena vedno bolj aktualni problematiki skrbstvenem dela kot nevidnega dela žensk. Zakaj ostaja nevidno in neplačano? Tradicija pravi, da preprosto zato, ker ženske skrbijo iz dobrosrčnosti. O razsežnostih in posledicah skrbstvenega dela smo se pogovarjali z dolgoletno raziskovalko na tem področju dr. Majdo Hrženjak.
Smo sredi akcije 40 dni brez alkohola, ki je izraz solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi njega. Zaradi stigme je pogosto težko poiskati pomoč, alkoholizem v družini pa zaznamuje otroke tudi v njihovi odrasli dobi. Stroka opozarja, da imamo dva skrajna profila mladih, ki živijo v družini, kjer čezmerno pijejo - pridne, tihe, zelo motivirane dijake in učence, ki prikrivajo družinsko sramoto, in tiste, ki z različnimi oblikami prestopniškega vedenja kričijo po pomoči.
Tudi za tretjino slabše gibalne sposobnosti šolarjev in dijakov, ki bodo drastično zmanjšale njihovo uspešnost predvsem v slabše plačanih in storitvenih poklicih, slabši so učni dosežki, vse več otrok je kljub gibanju zasedenih, mnogi so treniranje športov zamenjali za igranje igric, štejemo že vsaj štiri izgubljene generacije, ki primanjkljajev v gibalni sposobnosti ne bodo več nadomestile, ker se ne šolajo več.
Pred izobrazbeno oziroma poklicno odločitvijo bo v prihodnjih tednih nova generacija osnovnošolcev in dijakov. V pomoč jim bodo informativni dnevi, ki bodo na srednjih šolah in fakultetah potekali ta konec tedna. Vpisnih mest je za vse dovolj, a možnosti za vpis na katero izmed bolj zaželenih šol je vse manj. Najprej zato, ker je generacija devetošolcev zelo številna, drugič pa, ker vse višje povprečne ocene v šolah in s tem pridobljene točke vse bolj omejujejo vpis na zahtevnejše poklicne šole, predvsem pa na gimnazije. Recimo na ljubljanskih prostora za otroke z uspehom, ki smo mu nekoč rekli prav dober, tako rekoč ni več. Še večja težava je, da se v srednji šoli otroci že močno razslojijo in da je med gimnazijci zelo malo otrok iz družin z nižjim socialno ekonomskim statusom, v dve- in triletnih srednješolskih programih pa je vpisan le odstotek najbogatejših otrok. To je problem, na katerega že vrsto let opozarjajo tudi pri Državnem izpitnem centru.
V več kot desetletju srečevanja z otroki in mladostniki iz programa Botrstvo smo le redko naleteli na tako nepopisno slabe bivanjske razmere, kot so v hiši, v kateri z očetom živita najstnika Lovro in Anže. Če bi temu sploh lahko rekli hiša. Med lesenimi deskami zunanjih sten skoraj stoletje stare, pretežno lesene stavbe, so ponekod špranje tako široke, da je videti zunanjo svetlobo. Tudi skozi podnice in strop pronica ledeno mrzel zrak. Fanta, ki jima je pred desetletjem umrla mama, odraščata v skrajno bednih razmerah, zato si - skupaj z očetom - silno želijo prenove. Večino del skušajo postoriti sami, a čeprav oče dela v tovarni v štirih izmenah in občasno opravi še kakšno honorarno delo, priznava, da je dohodkov premalo za nakup vsaj najosnovnejšega materiala.
Čeprav se morda ob spremljanju medijev zdi oddaljeno, pa nasilje ni le pred našim pragom, ampak je žal še preveč zakoreninjeno v naši družbi. Predstavimo osebno zgodbo mame verbalno nadlegovanega otroka. Na podlagi občutkov, ki jih doživljajo nadlegovani otroci, je na Fakulteti za družbene vede nastala njena razstava z naslovom Lej, kakšen si – seveda v odrasli interpretaciji otroških čustev. Zakaj je kljub medijski izpostavljenosti nasilja v šolah in izobraževanju to še vedno prisotno? Kaj lahko naredi starš, če prepozna stisko svojega otroka in kaj lahko nenazadnje naredi družba, da bi se vsi naučili strpno sobivati z mnogimi medsebojnimi razlikami?
"Ko sem gledala posnetke juda, sem si rekla, da mene že nihče ne bo tako metal po tleh," svoje prve vtise po povabilu, naj se pridruži skupini za opolnomočenje žensk skozi trening juda, pove Ana, ena tistih, ki se je pred dobrim letom prvič v življenju znašla na tatamiju. Ob njej je bila skupina žensk, ki so šle skozi trpke življenjske izkušnje, izkusile begunstvo, nasilje v partnerskih zvezah ali kakšno od zlorab.
Včasih je res nepredstavljivo, kako lahko en sam dogodek za vedno spremeni življenje družine, da iz uspešnega poslovnega življenja sčasoma zdrsne do točke, ko iz donatorjev sama postane prejemnica pomoči. A pot je k sreči lahko tudi obratna in naša sogovornika sta po nekaj letih prejemanja pomoči za svoja otroka zdaj lahko postala botra majhnemu fantku ter se tako pridružila več kot 10.000 botrom v projektu Botrstvo v Sloveniji.
Te dni so pri ZPM Moste polje, ki že 14. leto vodi program Botrstvo, v svoje evidence vpisali že 10.000 botra oziroma botro. Med tistimi, ki botruje že več kot desetletje, je tudi dvaindevetdesetletna upokojena klinična psihologinja Meta Kramar. Ker je vse življenje delala z družinami in z otroki v stiski, je tudi dragocena premišljevalka o spremembah v duševnem zdravju in v stiskah otrok danes in pred desetletji.
Med lanskimi prazniki sta se Eva in Mia, takrat 21 in 7 let stari sestri, soočali z nepopisno žalostjo ob izgubi obeh staršev, z njima pa tudi vseh sredstev za preživetje. Zaradi tujega državljanstva jima namreč ni pripadalo skoraj nič pomoči, ki bi jima sicer lahko vsaj malo pomagala. A pomagali ste poslušalci in jima zagotovili, vsaj v materialnem smislu, normalno življenje. Leto dni pozneje je res čudovito slišati, kako zelo jima pomoč, od poslanega SMS-a, paketa, pisma do vsega, kar sta prejeli, spreminja življenji in pomaga zastaviti zelo visoke življenjske cilje! Hvala vsem, ki ste pomagali sestrama Evi in Miji, ali ste v vseh teh letih kakorkoli pomagali otrokom v stiski. V teh letih je pomoč svojih botrov dobili več kot 13.000 otrok, tem je pomagalo skoraj 10.000 botrov, skupaj pa je bilo podarjenih več kot 30 milijonov evrov. Programu Botrstvo, ki ga na Valu 202 podpiramo že vrsto let lahko pomagate tudi tako, da ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer ga vodijo, še letos namenite košček svoje dohodnine.
Neveljaven email naslov