Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav so zdravstvene težave v družini stalnica, saj ima Urškina in Nacetova mama že vrsto let srčni spodbujevalnik in neznosne bolečine v hrbtenici, Urška pa je hud astmatik in se bori z dermatitisom, se je najhujša preizkušnja mlade in prizadevne družine začela šele z Nacetovim rojstvom. Po številnih postavljenih diagnozah zdravniki napovedujejo, da bo Nace najbrž invalid, vse življenje odvisen od pomoči drugih. Ob vseh zdravstvenih težavah pa se družina spopada še s tem, kako sanirati v neurju uničeno streho.
Njegova mamica ima srčni spodbujevalnik, bori se z astmo in neznosnimi bolečinami v hrbtenici, bolna je tudi štiriletna Urška, ob tem pa jim je neurje močno poškodovalo še streho…
Za dobre tri mesece starim Nacetom je že nešteto pregledov pri specialistih, na nekatere preglede še čaka, kljub temu je v njegovi dokumentaciji že 18 diagnoz. “Najhujši diagnozi doslej sta zmanjšano delovanje možganov in številne prirojene nepravilnosti na rokah in nogah, zaradi katerih zdravniki ne upajo napovedati, ali bo fantek kljub operacijam sploh lahko hodil,” je zaskrbljena mlada mamica, ki se ob tem bori še za svoje, pa tudi za Urškino zdravje.
“Imam srčni spodbujevalnik, zaradi tega so me že trikrat operirali, prav tako so za mano že tri operacije na hrbtenici. Kljub temu se stanje še slabša, neznosne bolečine imam. Večino dni so na lestvici od ena do deset bolečine kar na desetki. Vsakih nekaj tednov, ko ne zdržim več, me odpeljejo v bolnišnico na infuzije z močnimi analgetiki, da je vsaj nekaj časa znosno. Tablete imajo namreč številne stranske učinke, ne morem jih jemati toliko, da bi mi ublažile bolečine, ker postanem tako omotična in neskoncentrirana, da ne zmorem sama skrbeti za otroka. Zato vzamem le manjšo količino, stisnem zobe in potrpim, dokler gre. Potem… Imam tudi hudo astmo, redno jemljem tri vrste zdravil, ki pa ne pomagajo dovolj, zato moram ob hujših napadih jemati še medrol, da se mi sploh odprejo dihalne poti.”
Številne zdravstvene težave tudi štiriletna Urška: ” Ima atopijski dermatitis, hudo jo srbi, koža se ji vname, močno jo srbi, krvavi. Po zdravniškem nasvetu ji kupujemo mila in šampone, a to je vse samoplačniško in precej drago, prav tako doplačujemo vsako zdravilo, ki ga potrebuje za blaženje astmatičnih napadov. Kupujemo dodatke, ki ji pomagajo ublažiti posledice uporabe kortikosteroidnih krem, ki Urški močno tanjšajo že tako prizadeto kožo. Nekaj stvari je na recept, številna imajo nekaj doplačila, stroškov za to se v družini vsak mesec nabere kar precej.”
A ne le stroške, Urškine zdravstvene težave zahtevajo posebno pozornost in veščo pravočasno pomoč: in ker ji tako usposobljenega spremljevalca v lokalnem vrtcu ne morejo zagotoviti, je punčka doma in ji družba vrstnikov že močno primanjkuje, ugotavlja mama.
Mlada družinica je do lani vse težave lahko obvladovala, tako stroške zdravljenja kot tudi selitev iz najemniškega stanovanja v majhno, staro hišo v precej slabem stanju. Ker stoji na obrobju države in je bila močno potrebna obnove, so mesečni obroki za nakup in manjšo obnovo skoraj enaki kot so bili prej za najemnino in stroške.
Bili so pridni, s pomočjo sorodnikov in prijateljev so najnujnejše obnovili sami in eno nadstropje zelo skromne kvadrature uredili v majhno dvosobno stanovanje – svoj dom. Nato pa jim je neurje uničilo streho. Za družino z eno plačo je to nepredstavljiv strošek. Čeprav vedo, da za silo pokrpana streha še enega viharja ne sme počakati, ker se lahko uniči celotno ostrešje: “Jaz zaradi vseh težav ne dobim zdravniškega potrdila in sem trenutno nezaposljiva, zato mož dela vse dneve, da imamo vsaj en dohodek. A ob vseh stroških, ki se kopičijo iz meseca v mesec, je strošek sanacije strehe nemogoče plačati. Hvaležni smo Centru za socialno delo, kjer so nam odobrili nekaj sredstev, vendar žal to ni dovolj. Poletje, ko so neurja pogostejša, pa je pred vrati…”
In dober mesec za tem se je po normalni nosečnosti, ki ni napovedovala kakršnih koli nepravilnosti, rodil Nace. Takoj ga je bilo treba oživljati, takoj so bile opazne tudi precejšnje nepravilnosti na rokah in nogah, ki že zdaj napovedujejo številne operacije in terapije, a to, kot kaže zdaj, je le ena od visokih preprek, ki čakajo Naceta: ” Dva tedna po rojstvu so se začele pojavljati številne težave. Zadnja dva meseca smo tako večino časa preživeli v bolnišnicah ali na specialističnih pregledih. Izvidi kažejo, da ima zmanjšano delovanje možganov in ciste v levem delu glavice, zdravniki dajejo le malo upanja, da bo kdaj hodil. Opozarjajo nas, da bo vselej od nekoga odvisen, občutek imamo, da so že dvignili roke nad njim, saj nam govorijo, naj se s stanjem čim prej sprijaznimo. Toda mi ne bomo obupali!”
Zato so poiskali prav vse možnosti izobraževanja in terapij v inštitucijah in zavodih, a so šele stopili v čakalne vrste, skrbi mamo: “Vsak dan, ko z njim ne izvajamo terapij, je pri takšni starosti izgubljen!”
Družina se je pripravljena naučiti in sama izvajati nujne fizioterapevtske vaje, vendar sta sobi v stanovanju tako majhni, da ni prostora niti za vadbeno blazino, kaj šele za pripomočke, ki so potrebni ob njej. Prazno, a povsem neizdelano podstrešje se zdi edina, a finančno popolnoma nedosegljiva možnost. Ob vseh sprotnih stroških in tistih nepredvidenih – za streho -namreč v tem hipu ne morejo narediti niti montažne klančine, ki bo slej kot prej nujna: “Veliko bi nam pomenila, ker že ta, običajni voziček zelo težko prestavljam. Če bom morala nositi še težja bremena, moja hrbtenica ne bo več zdržala. Če se to zgodi, ne bom mogla pomagati ne Nacetu, ne Urški, ne sebi.”
To me zelo skrbi, ker je moževa narava dela takšna, da sem pogosto nekaj dni sama z obema otrokoma. Težko je že zdaj, ker je Nace razdražljiv, zahteven otrok, ki potrebuje nenehen nadzor, pomoč, tolažbo, zelo malo spi. Že samo skrb za dojenčka s tolikimi težavami, je 24 urna zaposlitev, večkrat na dan mu je treba dajati zdravila, nato še dodatke, redno je treba izvajati vaje, ki jih bo vse več in jih bo mama takrat, ko o Nace pridobil na teži, zaradi svoje hrbtenice težko izvajala sama. Trimesečnik ima nenehno težave tudi s hranjenjem, tudi tukaj so velik strošek doplačila: “Zaradi alergij in težav s prebavo ima predpisano posebno mlečno formulo, ki jo moramo doplačevati. Samo za to mleko imamo na mesec vsaj 90 evrov doplačil…”
Urška ima napotilo na morje, a je spremstvo starša treba doplačati
Ob stroških, ki se samo kopičijo – tudi neštete vožnje na preglede v Ljubljano jih le še povečujejo – se mora družina odpovedati tudi nujnim in za zdravje koristnim stvarem, tudi za Urško: “Zaradi astmatičnih napadov je od pulmologinje dobila odobreno zdravljenje, a so mi pojasnili, da moramo za spremstvo doplačati. Za nas je to seveda peklensko drago in tako ne bo mogla na zdravljenje.”
Čeprav sta starša zelo mlada, prizadevna, delavna in odgovorna, teže tolikih težav in stroškov ne zmoreta več nositi: “Nenehno si očitam, da Nacetu ne bomo mogli omogočiti tega, kar nujno potrebuje, da bi se lahko samostojno gibal, razvijal. Krivim tudi sebe, da sredstev ne bo dovolj, ker je moje zdravstveno stanje tako, da mi ne izdajo zdravniškega potrdila za službo,” mamo premaga jok. “Sploh pa imam slabo vest, ko pomislim, kako prikrajšana je Urška, ker vse moči posvečamo bratcu in je že toliko časa primorana biti na stranskem tiru. Že tako ji manjka družba vrstnikov, manjka ji družba in manjka ji moj čas, ko bi lahko bila posvečena samo njej. Saj se oba trudiva, mož nenehno dela, da bi imeli plačali čim več stroškov, doma v hiši in okrog nje dela, da bi čim prej lahko uredili še kak dodaten prostor in in bi otroka imela boljše razmere za razvoj. Ampak ne gre, ne znese nam, ne zmoremo več…”
Nace je še premajhen, da bi strokovnjaki lahko natančno napovedali, kakšna prihodnost ga čaka, koliko posegov in kakšne rehabilitacije. Nemogoče je napovedati, ali bo lahko hodil in ali bo – če sploh – v intelektualnem razvoju uspel dohiteti vrstnike. Veliko bo odvisno tudi od pomoči in truda, ki ga bo v to vložila družina. Država jim tukaj nudi omejeno pomoč: nekaj dni po našem obisku je namreč družina prejela odločbo, v kateri je zapisano, da jim ne pripada dodatek za nego in varstvo, saj da kljub vsem izvidom in ne prav optimističnim napovedim, Nace ne potrebuje posebne nege in varstva.
Trenutne stiske jim projekt Botrstvo lahko vsaj olajša, tudi s pomočjo SMSov z geslom BOTER5 (pisano brez presledka) na št. 1919. Prav vsi, ki bodo poslani do 14. maja, bodo brez odbitkov namenjeni Nacetovi in Urškini družini.
Če bi družini želeli pomagati materialno, lahko pomoč pošljete ali dostavite na ZPM Ljubljana Moste Polje, Proletarska 1, in na paket na veliko napišete za Naceta in Urško iz zgodbe Vala 202. Paketi bodo zagotovo neodprti prišli v roke njune mame.
Donacijo lahko opravite tudi prek PAYPAL z vpisom elektronskega naslova paypal@boter.si in želenega zneska donacije. V naslednjem koraku pripišite komentar za posamezno družino oziroma zgodbo (tokrat: Nacetova in Urškina zgodba). Če komentarja ne boste zapisali, bo denar namenjen splošnemu skladu Botrstva. Hvala!
Deset bank je podpisalo dogovor o oprostitvi plačila provizij pri donacijah za projekt Botrstvo v Sloveniji in drugih humanitarnih programih ZPM Ljubljana Moste Polje. Banke od zdaj svojim komitentom ne bodo več obračunavale provizije pri donacijah, če bodo te označene s kodo namena CHAR. Seznam bank:
Za dodatne informacije lahko pokličete ZPM Ljubljana Moste Polje na telefonski številki 08/205-26-93 in 01/544-30-43, pošljete lahko tudi elektronsko sporočilo na naslov info@boter.si ali novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si. Odgovori na najpogostejša vprašanja tistih, ki bi radi pomagali družinam iz naših zgodb, so zbrani tukaj.
527 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Čeprav so zdravstvene težave v družini stalnica, saj ima Urškina in Nacetova mama že vrsto let srčni spodbujevalnik in neznosne bolečine v hrbtenici, Urška pa je hud astmatik in se bori z dermatitisom, se je najhujša preizkušnja mlade in prizadevne družine začela šele z Nacetovim rojstvom. Po številnih postavljenih diagnozah zdravniki napovedujejo, da bo Nace najbrž invalid, vse življenje odvisen od pomoči drugih. Ob vseh zdravstvenih težavah pa se družina spopada še s tem, kako sanirati v neurju uničeno streho.
Njegova mamica ima srčni spodbujevalnik, bori se z astmo in neznosnimi bolečinami v hrbtenici, bolna je tudi štiriletna Urška, ob tem pa jim je neurje močno poškodovalo še streho…
Za dobre tri mesece starim Nacetom je že nešteto pregledov pri specialistih, na nekatere preglede še čaka, kljub temu je v njegovi dokumentaciji že 18 diagnoz. “Najhujši diagnozi doslej sta zmanjšano delovanje možganov in številne prirojene nepravilnosti na rokah in nogah, zaradi katerih zdravniki ne upajo napovedati, ali bo fantek kljub operacijam sploh lahko hodil,” je zaskrbljena mlada mamica, ki se ob tem bori še za svoje, pa tudi za Urškino zdravje.
“Imam srčni spodbujevalnik, zaradi tega so me že trikrat operirali, prav tako so za mano že tri operacije na hrbtenici. Kljub temu se stanje še slabša, neznosne bolečine imam. Večino dni so na lestvici od ena do deset bolečine kar na desetki. Vsakih nekaj tednov, ko ne zdržim več, me odpeljejo v bolnišnico na infuzije z močnimi analgetiki, da je vsaj nekaj časa znosno. Tablete imajo namreč številne stranske učinke, ne morem jih jemati toliko, da bi mi ublažile bolečine, ker postanem tako omotična in neskoncentrirana, da ne zmorem sama skrbeti za otroka. Zato vzamem le manjšo količino, stisnem zobe in potrpim, dokler gre. Potem… Imam tudi hudo astmo, redno jemljem tri vrste zdravil, ki pa ne pomagajo dovolj, zato moram ob hujših napadih jemati še medrol, da se mi sploh odprejo dihalne poti.”
Številne zdravstvene težave tudi štiriletna Urška: ” Ima atopijski dermatitis, hudo jo srbi, koža se ji vname, močno jo srbi, krvavi. Po zdravniškem nasvetu ji kupujemo mila in šampone, a to je vse samoplačniško in precej drago, prav tako doplačujemo vsako zdravilo, ki ga potrebuje za blaženje astmatičnih napadov. Kupujemo dodatke, ki ji pomagajo ublažiti posledice uporabe kortikosteroidnih krem, ki Urški močno tanjšajo že tako prizadeto kožo. Nekaj stvari je na recept, številna imajo nekaj doplačila, stroškov za to se v družini vsak mesec nabere kar precej.”
A ne le stroške, Urškine zdravstvene težave zahtevajo posebno pozornost in veščo pravočasno pomoč: in ker ji tako usposobljenega spremljevalca v lokalnem vrtcu ne morejo zagotoviti, je punčka doma in ji družba vrstnikov že močno primanjkuje, ugotavlja mama.
Mlada družinica je do lani vse težave lahko obvladovala, tako stroške zdravljenja kot tudi selitev iz najemniškega stanovanja v majhno, staro hišo v precej slabem stanju. Ker stoji na obrobju države in je bila močno potrebna obnove, so mesečni obroki za nakup in manjšo obnovo skoraj enaki kot so bili prej za najemnino in stroške.
Bili so pridni, s pomočjo sorodnikov in prijateljev so najnujnejše obnovili sami in eno nadstropje zelo skromne kvadrature uredili v majhno dvosobno stanovanje – svoj dom. Nato pa jim je neurje uničilo streho. Za družino z eno plačo je to nepredstavljiv strošek. Čeprav vedo, da za silo pokrpana streha še enega viharja ne sme počakati, ker se lahko uniči celotno ostrešje: “Jaz zaradi vseh težav ne dobim zdravniškega potrdila in sem trenutno nezaposljiva, zato mož dela vse dneve, da imamo vsaj en dohodek. A ob vseh stroških, ki se kopičijo iz meseca v mesec, je strošek sanacije strehe nemogoče plačati. Hvaležni smo Centru za socialno delo, kjer so nam odobrili nekaj sredstev, vendar žal to ni dovolj. Poletje, ko so neurja pogostejša, pa je pred vrati…”
In dober mesec za tem se je po normalni nosečnosti, ki ni napovedovala kakršnih koli nepravilnosti, rodil Nace. Takoj ga je bilo treba oživljati, takoj so bile opazne tudi precejšnje nepravilnosti na rokah in nogah, ki že zdaj napovedujejo številne operacije in terapije, a to, kot kaže zdaj, je le ena od visokih preprek, ki čakajo Naceta: ” Dva tedna po rojstvu so se začele pojavljati številne težave. Zadnja dva meseca smo tako večino časa preživeli v bolnišnicah ali na specialističnih pregledih. Izvidi kažejo, da ima zmanjšano delovanje možganov in ciste v levem delu glavice, zdravniki dajejo le malo upanja, da bo kdaj hodil. Opozarjajo nas, da bo vselej od nekoga odvisen, občutek imamo, da so že dvignili roke nad njim, saj nam govorijo, naj se s stanjem čim prej sprijaznimo. Toda mi ne bomo obupali!”
Zato so poiskali prav vse možnosti izobraževanja in terapij v inštitucijah in zavodih, a so šele stopili v čakalne vrste, skrbi mamo: “Vsak dan, ko z njim ne izvajamo terapij, je pri takšni starosti izgubljen!”
Družina se je pripravljena naučiti in sama izvajati nujne fizioterapevtske vaje, vendar sta sobi v stanovanju tako majhni, da ni prostora niti za vadbeno blazino, kaj šele za pripomočke, ki so potrebni ob njej. Prazno, a povsem neizdelano podstrešje se zdi edina, a finančno popolnoma nedosegljiva možnost. Ob vseh sprotnih stroških in tistih nepredvidenih – za streho -namreč v tem hipu ne morejo narediti niti montažne klančine, ki bo slej kot prej nujna: “Veliko bi nam pomenila, ker že ta, običajni voziček zelo težko prestavljam. Če bom morala nositi še težja bremena, moja hrbtenica ne bo več zdržala. Če se to zgodi, ne bom mogla pomagati ne Nacetu, ne Urški, ne sebi.”
To me zelo skrbi, ker je moževa narava dela takšna, da sem pogosto nekaj dni sama z obema otrokoma. Težko je že zdaj, ker je Nace razdražljiv, zahteven otrok, ki potrebuje nenehen nadzor, pomoč, tolažbo, zelo malo spi. Že samo skrb za dojenčka s tolikimi težavami, je 24 urna zaposlitev, večkrat na dan mu je treba dajati zdravila, nato še dodatke, redno je treba izvajati vaje, ki jih bo vse več in jih bo mama takrat, ko o Nace pridobil na teži, zaradi svoje hrbtenice težko izvajala sama. Trimesečnik ima nenehno težave tudi s hranjenjem, tudi tukaj so velik strošek doplačila: “Zaradi alergij in težav s prebavo ima predpisano posebno mlečno formulo, ki jo moramo doplačevati. Samo za to mleko imamo na mesec vsaj 90 evrov doplačil…”
Urška ima napotilo na morje, a je spremstvo starša treba doplačati
Ob stroških, ki se samo kopičijo – tudi neštete vožnje na preglede v Ljubljano jih le še povečujejo – se mora družina odpovedati tudi nujnim in za zdravje koristnim stvarem, tudi za Urško: “Zaradi astmatičnih napadov je od pulmologinje dobila odobreno zdravljenje, a so mi pojasnili, da moramo za spremstvo doplačati. Za nas je to seveda peklensko drago in tako ne bo mogla na zdravljenje.”
Čeprav sta starša zelo mlada, prizadevna, delavna in odgovorna, teže tolikih težav in stroškov ne zmoreta več nositi: “Nenehno si očitam, da Nacetu ne bomo mogli omogočiti tega, kar nujno potrebuje, da bi se lahko samostojno gibal, razvijal. Krivim tudi sebe, da sredstev ne bo dovolj, ker je moje zdravstveno stanje tako, da mi ne izdajo zdravniškega potrdila za službo,” mamo premaga jok. “Sploh pa imam slabo vest, ko pomislim, kako prikrajšana je Urška, ker vse moči posvečamo bratcu in je že toliko časa primorana biti na stranskem tiru. Že tako ji manjka družba vrstnikov, manjka ji družba in manjka ji moj čas, ko bi lahko bila posvečena samo njej. Saj se oba trudiva, mož nenehno dela, da bi imeli plačali čim več stroškov, doma v hiši in okrog nje dela, da bi čim prej lahko uredili še kak dodaten prostor in in bi otroka imela boljše razmere za razvoj. Ampak ne gre, ne znese nam, ne zmoremo več…”
Nace je še premajhen, da bi strokovnjaki lahko natančno napovedali, kakšna prihodnost ga čaka, koliko posegov in kakšne rehabilitacije. Nemogoče je napovedati, ali bo lahko hodil in ali bo – če sploh – v intelektualnem razvoju uspel dohiteti vrstnike. Veliko bo odvisno tudi od pomoči in truda, ki ga bo v to vložila družina. Država jim tukaj nudi omejeno pomoč: nekaj dni po našem obisku je namreč družina prejela odločbo, v kateri je zapisano, da jim ne pripada dodatek za nego in varstvo, saj da kljub vsem izvidom in ne prav optimističnim napovedim, Nace ne potrebuje posebne nege in varstva.
Trenutne stiske jim projekt Botrstvo lahko vsaj olajša, tudi s pomočjo SMSov z geslom BOTER5 (pisano brez presledka) na št. 1919. Prav vsi, ki bodo poslani do 14. maja, bodo brez odbitkov namenjeni Nacetovi in Urškini družini.
Če bi družini želeli pomagati materialno, lahko pomoč pošljete ali dostavite na ZPM Ljubljana Moste Polje, Proletarska 1, in na paket na veliko napišete za Naceta in Urško iz zgodbe Vala 202. Paketi bodo zagotovo neodprti prišli v roke njune mame.
Donacijo lahko opravite tudi prek PAYPAL z vpisom elektronskega naslova paypal@boter.si in želenega zneska donacije. V naslednjem koraku pripišite komentar za posamezno družino oziroma zgodbo (tokrat: Nacetova in Urškina zgodba). Če komentarja ne boste zapisali, bo denar namenjen splošnemu skladu Botrstva. Hvala!
Deset bank je podpisalo dogovor o oprostitvi plačila provizij pri donacijah za projekt Botrstvo v Sloveniji in drugih humanitarnih programih ZPM Ljubljana Moste Polje. Banke od zdaj svojim komitentom ne bodo več obračunavale provizije pri donacijah, če bodo te označene s kodo namena CHAR. Seznam bank:
Za dodatne informacije lahko pokličete ZPM Ljubljana Moste Polje na telefonski številki 08/205-26-93 in 01/544-30-43, pošljete lahko tudi elektronsko sporočilo na naslov info@boter.si ali novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si. Odgovori na najpogostejša vprašanja tistih, ki bi radi pomagali družinam iz naših zgodb, so zbrani tukaj.
Nepričakovano hitro zaprtje šole je onemogočilo, da bi šole pravočasno pomagale pri opremljanju otrok z računalniki, mnoge starše skrbi, kje dobiti tiskalnike, kupiti papir, kako plačati internet? Nemalo šol bo za razliko od spomladanske epidemije tokrat zahtevalo obvezno prisotnost pred računalniškim ekranom po šolskem urniku, kar pomeni, da bi vsak otrok potreboval svoj računalnik, družina pa kakovostno internetno povezavo. Kakšni tedni so pred družinami, ki tega ne zmorejo zagotoviti, saj imajo težave že pri nakupu hrane in zagotavljanju ogrevanja? Kaj skrbi humanitarne organizacije, ko se srečujejo z vse več prosilci, ki se prvič v življenju srečujejo s tako hudimi finančnimi stiskami in ki prej še nikoli niso prosili za pomoč?
Zgodbe otrok, ki jih v našem programu predstavljamo že vrsto let, so marsikomu pomagale dojeti, kako skrita je lahko revščina, kako globoke stiske povzroča in v kakšnih razmerah odraščajo otroci in mladostniki pri nas. Za mnoge med njimi ste poslušalci zbirali pomoč, ki je bila vsakič, do zadnjega centa, porabljena za boljše življenje teh družin. Nekaterim je prav ta pomoč temeljito spremenila življenje, tudi najstniku Mitji, ki se ne umiva več v plastični banjici sredi razpadajoče kuhinje.
Med tistimi, ki jim je pomoč botrov in drugih donatorjev programa Botrstvo temeljito spremenilo življenje, je tudi mlada violinistka, ki te dni začenja študij na Dunaju. Pod okrilje Botrstva je prišla še kot deklica, navdušena nad violino,. Ker je po ločitvi staršev z mamo in sestro živela v materinskem domu, je potrebovala pomoč za vpis v glasbeno šolo. Ljubezen do violine je bila z leti vse večja, a brez lastnega inštrumenta ne bi bilo mogoče uspešno končati srednje šole. S pomočjo donatorjev in sočutnega goslarja je zato dobila lastno violino, ki je bila pomembna tudi pri opravljanju sprejemnih izpitov v Ljubljani, v Gradcu in na Dunaju. Slednjega je izbrala za vstopno točko v morda bleščečo glasbeno kariero.
Del podpore naše RTV hiše programu Botrstvo so že 6 let tudi dobrodelne dražbe. v petek zjutraj je v etru Vala 202 potekala 9. večja dražba, Zmagovalec dirke vseh dirk Tadej Pogačar je namreč zmagovito rumeno majico dirke po Franciji podaril za pomoč mladim športnim talentom iz programa Botrstvo v Sloveniji. Kupec, podjetje Bauhaus Slovenija, je zanjo odštel 45.000 evrov in s tem izenačil doslej najvišji izkupiček tovrstnih dražb, 45.000 evrov za zmagovite smuči Petra Prevca iz sezone 2016. Celoten izkupiček je višji še za 2009 evrov, saj je dražitelj Danilo, ki je od dražbe odstopil, končnemu znesku dodal še simbolični znesek v enakih številkah kot je bil datum konca te, za Slovence nedvomno znamenite dirke: 20.09. Skupno je bilo v 9 dražbah v 6 letih z dražbami na Valu 202 zbranih že več kot 232.000 evrov.
Program Botrstvo je že vrsto let namenjen spodbujanju enakih možnosti za razvoj otrok iz socialnega dna. In spodbuda razvoja talentov – tudi v obšolskih dejavnostih – je eno od njegovih zelo pomembnih poslanstev. Za številne otroke 30 evrov mesečno, ki jih zanje darujejo njihovi botri, pomeni prav vstopnico v šport, glasbeno, jezikovno ali kakšno drugo dejavnost. Toda za tiste, ki sodelujejo v finančno zahtevnejših dejavnostih oz. s svojim talentom tudi na tekmovanjih kažejo dobre rezultate, brezplačne dejavnosti kmalu ne zadostujejo več. In za nadaljnjo pot razvoja postane finančna sposobnost njihovih staršev odločilnejši dejavnik kot nadarjenost, prizadevnost in vztrajnost. S takšnim sistemom nepovratno izgubljamo talente, dobre rezultate in predvsem samozavest ion zdrav razvoj mladih, opozarja športni psiholog mag. Aleš Vičič.
Med več kot 8000 botri, ki so v desetletju obstoja tega programa botrovali kateremu od otrok, je tudi botra Nuša. V petih letih je botrovala dvema otrokoma, nabralo pa se je tudi kar nekaj izkušenj in razmislekov o tem zelo prepoznavnem programu za neposredno pomoč otrokom in mladostnikom v Sloveniji.
Čeprav se počitnice morda zdijo že oddaljen spomin, so se zadnji otroci, ki so letovanje uživali tudi v z vašo pomočjo, z morja vrnili pred natanko tednom dni. Letovanja v drugačnem okolju in z novimi prijatelji so bila letos še posebej pomembna zato, ker so otroci mesece dolgo živeli le doma. In ni jih malo, za katere prav dom ni varno in zdravo okolje. Zdaj, ko po le nekaj dneh pouka in novih potrjenih okužbah vse več otrok znova mora ostajati doma, znova opozarjamo, kako pomemben vlogo ima šola v življenju otrok.
Vsem strahovom in skrbem navkljub je večina humanitarnih organizacij uspela izpeljati tudi letošnje programe poletnih letovanj za otroke. Letos so bili spremembe okolja željni prav vsi, močno pa so odmik od domačega okolja potrebovali predvsem otroci, ki živijo v nespodbudnih okoljih, nasilju, pomanjkanju ali osamljenosti. Med počitnikarji so bili - tudi s pomočjo donacij naših poslušalcev - tudi otroci iz programa Botrstvo.
Poletne počitnice se počasi prevešajo v drugo polovico in marsikdo je že pomislil na novo šolsko leto, najbolj pa tisti, ki svojim otrokom ne morejo zagotoviti šolskih potrebščin oziroma to storijo zelo težko.
Starši z nižjimi prihodki se spopadajo s strahom, kako kupiti, še bolj pa kako napolniti šolske torbe. Opozarjajo, da kljub temu, da je šola brezplačna, še posebej letos, ob nenavadnem poteku leta, ostaja velik strošek. Šole omogočajo šolske sklade, vendar je ostalih šolskih potrebščin še vedno toliko, da jih nekateri svojim otrokom ne zmorejo nuditi. Nakup šolskih potrebščin bo konec poletja velika težava, ki je ne bo možno neopazno preložiti za kakšen mesec ali dva.
Med maturanti, ki so nestrpno čakali na današnje rezultate mature, je bila tudi Ana. Čeprav je zelo uspešna dijakinja brez učnih težav, je bilo šolsko leto, v katerem je končala splošno gimnazijo, tudi zanjo izjemno naporno. V družini je namreč šest otrok, zato je bilo šolanje na daljavo, vključno s pripravami na maturo, izjemno stresno. In še nikoli ni bil uspeh dijakov tako zelo odvisen od tega, v kakšnih razmerah in življenjskih okoliščinah živi njegova družina.
Počitniška letovanja so za mnoge otroke edina priložnost, da se v prijaznem vzdušju in okolju sprostijo, da uveljavijo svojo samostojnost in zanimanja. S pomočjo strokovnega vodstva se morda celo prvič počutijo sprejete in varne. Naučijo se vrednosti timskega sodelovanja, razvijajo prijateljstva in zaupanje vase ter s tem krepijo tudi zdravje. Socialnim in finančnim stiskam so se letos pridružile posledice epidemije. Poleg treh mesecev, ki so jih šolarji preživeli doma, mnogi v zelo nezdravih okoljih, je zdaj strah pred okužbami okrnil tudi nekatere programe. Je tveganje za okužbo večje kot tveganje, pred katerega so postavljeni, če ostajajo doma? To je danes naše glavno, ne pa edino vodilo. Mateja Brežan se je odpravila na Debeli rtič.
Pomanjkanje ustrezne računalniške opreme in veščin, kako jo uporabiti; premajhna stanovanja; življenje v revščini, z bolnimi starši, sorojenci, z ostarelimi sorodniki; pomanjkanje pomoči za tiste z učnimi in drugimi težavami so bili vsakdanjik številnih šolarjev in dijakov v minuli mesecih. Šolski sistem se v tako kratkem času vsem seveda ni mogel prilagoditi. Toda z dvema sogovornicama opozarjamo, da bi te probleme otrok pri načrtovanju naslednjega šolskega leta morali bolj upoštevati …
Šolsko leto, ki se končuje, je eno najbolj nenavadnih, izvedba pa izrazito odvisna od domačih razmer posameznega otroka. Težave s pomanjkanjem računalniške opreme so bile le manjši del stisk, ki so jih doživljali otroci. Večje so bile pri tistih, ki so pri delu potrebovali ogromno pomoči. Najmlajši sin naše sogovornice, ki sama živi s štirimi otroki, je hudo gibalno oviran, zelo slaboviden in potrebuje 24-urno pomoč. V osnovni šoli dobi vso potrebno pomoč, doma pa so vsa bremena šolanja padla na mamo, ki ima tudi sama hude zdravstvene težave. Pomagati je morala tudi hčerki s hudo disleksijo in diskalkulijo. Šolske obveznosti so jim dnevno vzele tudi več kot 12 ur in kot pravi mama, je bilo tako šolanje zanje izčrpavajoča in grozljiva izkušnja.
Otroci so bili v letošnjem šolskem letu prikrajšani za veliko ur telesne aktivnosti, zato profesor Gregor Starc s Fakultete za šport napoveduje, da se bo jeseni veliko šolarjev v šolske klopi vrnilo z gibalnimi težavami.
Doba korone je bila velik naravni eksperiment, ki se je zgodil brez priprave in v katerem so se otroci z odpovedovanjem stikov in drugih življenjskih stalnic zelo prilagodili. Epidemija pa je razkrila številne ranljive skupine – pri otrocih so to tudi tisti iz socialno ranljivih okolij, tisti z anksioznimi motnjami in avtizmom, ki se s težavo vračajo v običajno življenje in družine z zelo zahtevnimi otroki. Za nekatere otroke je bilo tako nevzdržno, da so potrebovali tudi psihiatrično pomoč, značilnosti korona dobe opisuje vodja Službe za otroško psihiatrijo pri Pediatrični kliniki v Ljubljani dr. Marija Anderluh.
Dva in pol meseca pa sta na družinah, ki so že pred korona obdobjem težko živele, pustile še drugačne posledice. Ljudem v stiski so vseskozi pomagali tudi številni prostovoljci in nevladne organizacije, med njimi tudi ZPM Ljubljana Moste-Polje. Družine so se zelo različno spopadale s pomanjkanjem osnovnega, z izgubo službe, morda celo vsega dohodka, s strahom pred prihodnostjo, pravi Monika Erjavec Bizjak, ki jim je bila s psihosocialno pomočjo preko telefona vseskozi na voljo. Zelo pomembno je bilo tudi, kako so bili urejeni družinski odnosi že pred krizo in kako so bili ljudje opremljeni za soočanje z različnimi stiskami. Vsi, ki bi želeli prispevati v sklad Botrstva za pomoč otrokom, lahko to storite s poslanim SMS s ključno besedo BOTER5 na 1919 in v sklad programa Botrstvo prispevate 5 eur. Če bi želeli nameniti več, lahko to storite z nakazilom, pri tem uporabite spodnje podatke.
Po dijakih zadnjih letnikov in šolarjih prve triade so se danes v šole vrnili še devetošolci. Za njimi je devet tednov šolanja oz. poskusov šolanja na domu. Vsekakor je bil to čas, ko so brez ustrezne podpore in pomoči strokovnih služb ostali tisti, ki jo najbolj potrebujejo. To sicer lahko dobijo pri različnih organizacijah, tudi takih, ki delujejo znotraj Centrov za socialno delo in delujejo na več kot tridesetih lokacijah po vsej Sloveniji.
Dva meseca učenja od doma bosta za večino otrok najbrž kmalu le zanimiv spomin na nenavaden družinski čas. Za otroke, ki jim šola ali dijaški dom pomenita pobeg od stisk, nespodbudnih domačih razmer, razpadlih družinskih odnosov, strahu, kričanja in pomanjkanja najosnovnejšega, pa je bila to dolga in boleča doba, ki je znova razgalila, v kako drugačnih razmerah živijo otroci in kako ključne so te v času šolanja na daljavo.
Med dejavnostmi, ki jih večgeneracijski centri po vsej Sloveniji nudijo mlajšim obiskovalcem, je vseskozi tudi učna pomoč. Tudi, ko je pouk še potekal normalno, je z razumevanjem snovi, zbranostjo, učnimi strategijami, motivacijo imelo težave veliko otrok. Mnogim starši ali sorojenci ne morejo pomagati, številni si ne morejo privoščiti plačane pomoči inštruktorjev in bi brez pomoči prostovoljcev težko zmogli šolske obveznosti. Zdaj, ko se je pouk popolnoma preselil med domače stene, pa so ti otroci ostali tudi brez pomoči učiteljev, specialnih pedagogov, psihologov in seveda tudi vrstnikov. Med številnimi prostovoljci, ki nudijo pomoč, so tudi prostovoljci, ki pomagajo otrokom iz VGC Skupna točka v Ljubljani. Jana Vidic se je pogovarjala z Estero Popovič, vodjo učne pomoči in drugih dejavnosti v Večgeneracijskem centru Ljubljana.
Neveljaven email naslov