Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kako naj se na daljavo šolajo otroci iz petčlanske družine, ki živi na 26 m2?

19.10.2020

Nepričakovano hitro zaprtje šole je onemogočilo, da bi šole pravočasno pomagale pri opremljanju otrok z računalniki, mnoge starše skrbi, kje dobiti tiskalnike, kupiti papir, kako plačati internet? Nemalo šol bo za razliko od spomladanske epidemije tokrat zahtevalo obvezno prisotnost pred računalniškim ekranom po šolskem urniku, kar pomeni, da bi vsak otrok potreboval svoj računalnik, družina pa kakovostno internetno povezavo. Kakšni tedni so pred družinami, ki tega ne zmorejo zagotoviti, saj imajo težave že pri nakupu hrane in zagotavljanju ogrevanja? Kaj skrbi humanitarne organizacije, ko se srečujejo z vse več prosilci, ki se prvič v življenju srečujejo s tako hudimi finančnimi stiskami in ki prej še nikoli niso prosili za pomoč?

Družinam je odslej mogoče pomagati tudi z "Vrečko dobrote". Ta vsebuje tudi darilni bon, ki omogoča nakup svežih izdelkov po lastni izbiri

"Največji strah staršev je, da se bo ponovil spomladanski scenarij," prve odzive staršev na nepričakovano hitro zaprtje šol povzame Živa Logar iz ZPM Ljubljana Moste - Polje. To je onemogočilo, da bi šole lahko pravočasno pomagale pri opremljanju otrok z računalniki. Ki pa niso edini problem, številne starše tudi skrbi, kje dobiti tiskalnike, kupiti papir, kako plačati internet.

Šolanje na daljavo le za tiste, ki si ga lahko privoščijo

Nemalo šol bo v primerjavi s spomladansko epidemijo tokrat šolanje na daljavo zastavilo precej resneje in številne zahtevajo obvezno prisotnost pred računalniškim zaslonom po šolskem urniku, kar pomeni, da bi vsak otrok potreboval svoj računalnik, družina pa kakovostno internetno povezavo.

"Stoodstotno prisotnost pri pouku si lahko privoščijo le družine, ki zmorejo zagotoviti računalnik za vsakega od otrok in druge učne pripomočke, kajti nekateri zahtevajo tudi tiskalnike, kar pomeni še strošek za papir in kartuše. Tega si družine, ki že tako komaj shajajo, nikakor ne morejo privoščiti."

Zagotovo bodo šole tudi prihodnje dni otroke poskušale začasno opremiti z računalniki, a starši ne upajo čakati in pomoč tudi zdaj iščejo pri humanitarnih organizacijah, tudi pri Botrstvu: "V prvem valu smo dali vse od sebe, skušali smo se odzvati na vse potrebe in uspelo nam je zagotoviti nekaj sto računalnikov, a zdaj kot humanitarna organizacija nismo zmožni pokriti vseh potreb, to je preveliko breme za nas in to bi morala biti obveznost države."

Otroci s posebnimi potrebami in s slabimi pogoji spomladi pogosto prezrti

A samo oprema, kot se je že izkazalo spomladi, še zdaleč ni dovolj, na kar so takoj po spomladanski epidemiji večkrat opozarjali pedagogi: "Nismo seznanjeni s tem, da bi bili pripravljeni načrti za otroke, ki nimajo primernih pogojev za delo na daljavo, ki nimajo računalniške opreme ali pa ki jim starši ne morejo zagotoviti učne pomoči, enakovredne tisti v šoli. Gre za otroke, ki imajo odločbe otrok s posebnimi potrebami in potrebujejo dodatno strokovno pomoč, pa za otroke, ki živijo v neprimernih prostorih. Do nas prihajajo stiske, ker denimo petčlanska družina s šoloobveznimi otroki z dojenčkom živi v stanovanju, velikem 26m2. Si predstavljate, kako poteka šolanje na daljavo v takih razmerah?"

Ogrevanje vse bolj neobvladljiv strošek

Dodatna težava je ogrevanje prostorov. Če so otroci v šoli, se da nekaj denarja prihraniti z zaprtimi radiatorji ali ugasnjeno pečjo, če so otroci doma, pa ne morejo biti na mrzlem. "Kurjava je velik strošek, sploh letos, ko se je kurilna sezona začela zelo zgodaj. To so izredni stroški in letošnje leto jih je polno. Zato je marsikatera družina že spomladi prosila CSD za izredne pomoči iz javnih sredstev in zdaj do njih ni več upravičena. Zelo nas skrbi, kaj bo zima prinesla ljudem …"

"Zelo veliko stisko pa staršem povzroča tudi zagotavljanje primerne prehrane. Najstniki je potrebujejo ogromno. Otroci imajo namreč v šolah zagotovljeno subvencionirano prehrano, ki ponuja polnovredne obroke. In če jo morajo zagotoviti starši, je to dolgoročno veliko finančno breme, zaradi katerega niso sposobni plačevati kakšnega drugega mesečnega stroška."

Hrana nepredstavljivo velika težava, znova predlagamo preusmeritev subvencij

Toda ukrepi, sploh v uradno razglašeni epidemiji, pomenijo velike omejitve tudi za humanitarna društva, saj je zelo omejeno oz. odsvetovano sprejemanje donacij od posameznikov, težje je razdeljevanje hrane, najtežje pa je hrana dostopna za ljudi, ki živijo daleč od humanitarnih organizacij. Vsaka občina in regija je takrat pripravila svoje ukrepe pomoči, ponekod so skušali tople obroke otrokom in socialno najbolj ogroženim voziti na dom, a sistemsko taka pomoč ni bila urejena za vse, opozarjajo pri Botrstvu. In v primeru, da se po počitnicah otroci ne bi vrnili v šole, znova predlagajo: "Da bi se sredstva za te subvencije, ki so zdaj namenjene prehrani otrok v šoli, preusmerila k družinam, ki bi jih lahko porabili za nakup živil. To smo predlagali že spomladi in upamo, da bomo tokrat uslišani."

Ob tem pa pri Botrstvu opozarjajo, da bi ukrep moral biti izveden avtomatično, po uradni dolžnosti, saj je dostopnost centrov za socialno delo že od pomladi bistveno okrnjena. Težava z zagotavljanjem prehrane bo v prihodnjih tednih zagotovo prizadela več družin, kot jih je v spomladanskem delu epidemije, saj so med prosilci zdaj povsem nova imena, je prepričana Živa Logar: "Na nas se obračajo ljudje, ki nikoli v življenju niso potrebovali pomoči in še nikoli nikjer niso prosili za pomoč. Visoko izobraženi, z rednimi zaposlitvami, ki so morda imeli kredite, saj so jih še do nedavnega odplačevali brez težav. Čez noč so ostali brez zaposlitve in kljub trenutnim moratorijem jih bodo ti krediti počakali in jih bo treba odplačati. Če svoje službe ne bodo več dobili – in nekateri jih ne bodo nikoli več –, bo to postal težko rešljiv problem. In takim ljudem je zelo težko potrkati na vrata in prositi za pomoč, po večini jih skušajo kar se da dolgo rešiti sami. Ob tem pa je velika nevarnost, da se bodo stiske še poglobile in bo zato reševanje teh težav veliko težje."

Vrečka dobrote omogoča tudi izbiro svežih živil po lastni izbiri

Pri zagotavljanju osnovne pomoči, sploh pri prehrani, pomenijo omejitve gibanja veliko težavo, opozarja predsednica ZPM Moste - Polje Anita Ogulin:

"Ker hrane ne dobivamo od države, smo odvisni od donacij posameznikov in podjetij, vsem smo zelo hvaležni za vso dozdajšnjo pomoč. Izjemno smo veseli, da so pri podjetju Hofer našli rešitev, da kakovostna in varna hrana lahko pride do družin. Vrečko dobrote lahko vplačate tukaj, podjetje Hofer pa ji bo dodalo še bon v vrednosti deset evrov za izbiro živil po lastni presoji. To je velika in dragocena posebnost, saj sicer v humanitarne pakete ne moremo dajati svežih živil, kot so sveža zelenjava, meso in druga živila."

Od leta 2014 do danes so pri podjetju HOFER programu Botrstvo donirali že več kot 600.000 evrov, prav vsaka trgovina Hofer pa je botra enemu otroku iz tega programa.


Botrstvo

530 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Kako naj se na daljavo šolajo otroci iz petčlanske družine, ki živi na 26 m2?

19.10.2020

Nepričakovano hitro zaprtje šole je onemogočilo, da bi šole pravočasno pomagale pri opremljanju otrok z računalniki, mnoge starše skrbi, kje dobiti tiskalnike, kupiti papir, kako plačati internet? Nemalo šol bo za razliko od spomladanske epidemije tokrat zahtevalo obvezno prisotnost pred računalniškim ekranom po šolskem urniku, kar pomeni, da bi vsak otrok potreboval svoj računalnik, družina pa kakovostno internetno povezavo. Kakšni tedni so pred družinami, ki tega ne zmorejo zagotoviti, saj imajo težave že pri nakupu hrane in zagotavljanju ogrevanja? Kaj skrbi humanitarne organizacije, ko se srečujejo z vse več prosilci, ki se prvič v življenju srečujejo s tako hudimi finančnimi stiskami in ki prej še nikoli niso prosili za pomoč?

Družinam je odslej mogoče pomagati tudi z "Vrečko dobrote". Ta vsebuje tudi darilni bon, ki omogoča nakup svežih izdelkov po lastni izbiri

"Največji strah staršev je, da se bo ponovil spomladanski scenarij," prve odzive staršev na nepričakovano hitro zaprtje šol povzame Živa Logar iz ZPM Ljubljana Moste - Polje. To je onemogočilo, da bi šole lahko pravočasno pomagale pri opremljanju otrok z računalniki. Ki pa niso edini problem, številne starše tudi skrbi, kje dobiti tiskalnike, kupiti papir, kako plačati internet.

Šolanje na daljavo le za tiste, ki si ga lahko privoščijo

Nemalo šol bo v primerjavi s spomladansko epidemijo tokrat šolanje na daljavo zastavilo precej resneje in številne zahtevajo obvezno prisotnost pred računalniškim zaslonom po šolskem urniku, kar pomeni, da bi vsak otrok potreboval svoj računalnik, družina pa kakovostno internetno povezavo.

"Stoodstotno prisotnost pri pouku si lahko privoščijo le družine, ki zmorejo zagotoviti računalnik za vsakega od otrok in druge učne pripomočke, kajti nekateri zahtevajo tudi tiskalnike, kar pomeni še strošek za papir in kartuše. Tega si družine, ki že tako komaj shajajo, nikakor ne morejo privoščiti."

Zagotovo bodo šole tudi prihodnje dni otroke poskušale začasno opremiti z računalniki, a starši ne upajo čakati in pomoč tudi zdaj iščejo pri humanitarnih organizacijah, tudi pri Botrstvu: "V prvem valu smo dali vse od sebe, skušali smo se odzvati na vse potrebe in uspelo nam je zagotoviti nekaj sto računalnikov, a zdaj kot humanitarna organizacija nismo zmožni pokriti vseh potreb, to je preveliko breme za nas in to bi morala biti obveznost države."

Otroci s posebnimi potrebami in s slabimi pogoji spomladi pogosto prezrti

A samo oprema, kot se je že izkazalo spomladi, še zdaleč ni dovolj, na kar so takoj po spomladanski epidemiji večkrat opozarjali pedagogi: "Nismo seznanjeni s tem, da bi bili pripravljeni načrti za otroke, ki nimajo primernih pogojev za delo na daljavo, ki nimajo računalniške opreme ali pa ki jim starši ne morejo zagotoviti učne pomoči, enakovredne tisti v šoli. Gre za otroke, ki imajo odločbe otrok s posebnimi potrebami in potrebujejo dodatno strokovno pomoč, pa za otroke, ki živijo v neprimernih prostorih. Do nas prihajajo stiske, ker denimo petčlanska družina s šoloobveznimi otroki z dojenčkom živi v stanovanju, velikem 26m2. Si predstavljate, kako poteka šolanje na daljavo v takih razmerah?"

Ogrevanje vse bolj neobvladljiv strošek

Dodatna težava je ogrevanje prostorov. Če so otroci v šoli, se da nekaj denarja prihraniti z zaprtimi radiatorji ali ugasnjeno pečjo, če so otroci doma, pa ne morejo biti na mrzlem. "Kurjava je velik strošek, sploh letos, ko se je kurilna sezona začela zelo zgodaj. To so izredni stroški in letošnje leto jih je polno. Zato je marsikatera družina že spomladi prosila CSD za izredne pomoči iz javnih sredstev in zdaj do njih ni več upravičena. Zelo nas skrbi, kaj bo zima prinesla ljudem …"

"Zelo veliko stisko pa staršem povzroča tudi zagotavljanje primerne prehrane. Najstniki je potrebujejo ogromno. Otroci imajo namreč v šolah zagotovljeno subvencionirano prehrano, ki ponuja polnovredne obroke. In če jo morajo zagotoviti starši, je to dolgoročno veliko finančno breme, zaradi katerega niso sposobni plačevati kakšnega drugega mesečnega stroška."

Hrana nepredstavljivo velika težava, znova predlagamo preusmeritev subvencij

Toda ukrepi, sploh v uradno razglašeni epidemiji, pomenijo velike omejitve tudi za humanitarna društva, saj je zelo omejeno oz. odsvetovano sprejemanje donacij od posameznikov, težje je razdeljevanje hrane, najtežje pa je hrana dostopna za ljudi, ki živijo daleč od humanitarnih organizacij. Vsaka občina in regija je takrat pripravila svoje ukrepe pomoči, ponekod so skušali tople obroke otrokom in socialno najbolj ogroženim voziti na dom, a sistemsko taka pomoč ni bila urejena za vse, opozarjajo pri Botrstvu. In v primeru, da se po počitnicah otroci ne bi vrnili v šole, znova predlagajo: "Da bi se sredstva za te subvencije, ki so zdaj namenjene prehrani otrok v šoli, preusmerila k družinam, ki bi jih lahko porabili za nakup živil. To smo predlagali že spomladi in upamo, da bomo tokrat uslišani."

Ob tem pa pri Botrstvu opozarjajo, da bi ukrep moral biti izveden avtomatično, po uradni dolžnosti, saj je dostopnost centrov za socialno delo že od pomladi bistveno okrnjena. Težava z zagotavljanjem prehrane bo v prihodnjih tednih zagotovo prizadela več družin, kot jih je v spomladanskem delu epidemije, saj so med prosilci zdaj povsem nova imena, je prepričana Živa Logar: "Na nas se obračajo ljudje, ki nikoli v življenju niso potrebovali pomoči in še nikoli nikjer niso prosili za pomoč. Visoko izobraženi, z rednimi zaposlitvami, ki so morda imeli kredite, saj so jih še do nedavnega odplačevali brez težav. Čez noč so ostali brez zaposlitve in kljub trenutnim moratorijem jih bodo ti krediti počakali in jih bo treba odplačati. Če svoje službe ne bodo več dobili – in nekateri jih ne bodo nikoli več –, bo to postal težko rešljiv problem. In takim ljudem je zelo težko potrkati na vrata in prositi za pomoč, po večini jih skušajo kar se da dolgo rešiti sami. Ob tem pa je velika nevarnost, da se bodo stiske še poglobile in bo zato reševanje teh težav veliko težje."

Vrečka dobrote omogoča tudi izbiro svežih živil po lastni izbiri

Pri zagotavljanju osnovne pomoči, sploh pri prehrani, pomenijo omejitve gibanja veliko težavo, opozarja predsednica ZPM Moste - Polje Anita Ogulin:

"Ker hrane ne dobivamo od države, smo odvisni od donacij posameznikov in podjetij, vsem smo zelo hvaležni za vso dozdajšnjo pomoč. Izjemno smo veseli, da so pri podjetju Hofer našli rešitev, da kakovostna in varna hrana lahko pride do družin. Vrečko dobrote lahko vplačate tukaj, podjetje Hofer pa ji bo dodalo še bon v vrednosti deset evrov za izbiro živil po lastni presoji. To je velika in dragocena posebnost, saj sicer v humanitarne pakete ne moremo dajati svežih živil, kot so sveža zelenjava, meso in druga živila."

Od leta 2014 do danes so pri podjetju HOFER programu Botrstvo donirali že več kot 600.000 evrov, prav vsaka trgovina Hofer pa je botra enemu otroku iz tega programa.


06.02.2017

Večgeneracijski centri pomembna opora tudi otrokom in mladostnikom

Z začetkom leta pričenja delovati 15 večgeneracijskih centrov, ki bodo v naslednjih petih letih ustvarjali možnosti za raznovrstno pomoč najranljivejšim skupinam, pripravljali preventivne programe za preprečevanje socialne izključenost ranljivih skupin in nudili prostor za vnovično tkanje niti med generacijami. Centri bodo s posebnimi programi pomembna opora tudi otrokom in mladostnikom, tudi s svetovalnicami, učno pomočjo, popoldanskim varstvom in številnimi tečaji in dogodki, prav vse bo brezplačno!


30.01.2017

Mirnejše leto za Nino, Nušo in Najo

Za tremi deklicami, Nino, Nušo in Najo je veliko mirnejše leto kot so ga bile vajene v času življenja z nasilnim očetom. Pomoč poslušalcev jim še leto po objavi njihove zgodbe zelo pomaga, da deklice obiskujejo želene obšolske dejavnosti, so sprejete med vrstniki in jih ne skrbi, da bi se zaradi pomanjkanja denarja morale že petič seliti, je pomirjena tudi mama: “Tisoč in eno razliko ste prinesli v naše življenje”.


23.01.2017

Mnenja o filmu Pod mostovi

»Takšni filmi bi morali biti stalna praksa in povod, da bi se o tej in sorodnih tematikah pogovarjali vsak dan, nekaj ur na dan,« je po predpremieri dokumentarnega filma »Pod mostovi« in po okrogli mizi, ki ji je sledila, povedal ustavni pravnik dr. Andraž Teršek. Mnenja še nekaterih strokovnjakov, ki se revščino poklicno ukvarjajo, smo strnili v tokratno oddajo.


16.01.2017

Dokumentarec o revščini Pod mostovi

Minulo leto je, spodbujen tudi z našimi oddajami v podporo Botrstvu, v nacionalni televizijski hiši nastajal dokumentarec o revščini, s pripovedmi tistih, ki jo živijo, in tistih ki se z njo ukvarjajo kot humanitarni delavci ali strokovnjaki. Avtorici Barbara Zemljič in Špela Kožar pravita, da v njej namenoma ni solzavosti in tarnjanja, je pa veliko dejstev in podatkov, ki jih nihče ne bi smel preslišati, še manj ob njih ostati brezbrižen. Predpiemierno bo film prikazan v Kinodvoru, v ponedeljek ob 12.00 na spletni strani MMC od tam prenos okrogle mize, premiero pa bo na televizijskih zaslonih doživel v torek, 10 minut pred 21h na prvem programu TV Slovenija.


09.01.2017

Do brezplačnih kosil le s pravočasno prijavo

Februarja začne veljati spremenjena zakonodaja o subvencioniranju šolskih kosil, k čemur je delček prispeval tudi projekt Botrstvo. Tistim otrokom, ki živijo pod uradnim pragom revščine, kar pomeni, da dohodek na družinskega člana sodi v prvi, drugi ali tretji dohodninski razred, bo namreč od 1. februarja pripadala 100 % subvencija šolskih kosil. A to bo veljalo le za otroke, ki jih bodo h kosilu prijavili starši. Šole namreč tega namesto njih ne bodo mogle narediti, čeprav družine in njihovo stisko dobro poznajo, pojasnjuje direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Gregor Mohorčič: »Šola namreč nima podatkov o tem, ali otroku subvencija pripada ali ne. Šele ko starši otroka prijavijo, se sistem našega ministrstva poveže s tistim na MDDZSEM, od katerega tako informacijo pridobi.«


02.01.2017

Razmisleki o Botrstvu

Različni sogovorniki o projektu Botrstvo. Kaj jih najbolj gane pri Botrstvu, zakaj mu zaupajo in kako naj se projekt razvija v prihodnje.


19.12.2016

Zaključek akcije Trije zimski botri

Več kot 2600 je bilo izpolnjenih otroških želja, ki so jih enemu od treh decembrskih dobrih mož napisali in narisali otroci iz vse Slovenije v upanju, da jim bo vsaj kdo izmed njih lahko izpolnil že dolgo neizpolnjene želje… Najpomembnejši pri tej uresničitvi so seveda vsi tisti ljudje, ki so pisemca prevzeli, jih izpolnili in lepo zavita darila že oddali na katero od štirih sprejemnih mest. Projekta pa ne bi bilo brez številnih prostovoljk in prostovoljcev, pomembnih pomočnikov projekta Trije zimski botri. Gostji oddaje bosta dve med njimi, Maša in Gordana.


12.12.2016

Tudi del dohodnine je pomemben prispevek nevladnim organizacijam

“Ej, ti, ja, ti, tebe mislim! A spadaš v večino, v tistih šestdeset odstotkov, ki ne vedo, da lahko pol odstotka (oziroma za tiste, ki pijete, pet promilov) svoje dohodnine date nekomu po lastni izbiri? Da ne gre ves denar v skupno davčno malho, ampak lahko rečete ‘delež tega, kar sem prislužil, pa da dobijo točno ti’?”


05.12.2016

Psihoterapevtka Branka Strniša

Iz ponedeljka v ponedeljek vas na Valu 202 neumorno opozarjamo na različne vidike in razsežnosti revščine pri nas, ki jih občutijo otroci in družine, ki po pomoč prihajajo tudi k projektu Botrstvo v Sloveniji. Nanje bodo jutri dopoldne v Ljubljani na posebni novinarski konferenci opozorili tudi predstavniki tega projekta, še posebej na nove oblike revščine, ki se vztrajno širijo v družine redno zaposlenih in tistih, ki živijo od prekarnih oblik dela. Tistim, ki bremena negotovosti in pomanjkanja ne zdržijo več in potrebujejo tudi psihosocialno pomoč iz najhujših stisk pomaga psihoterapevtka Branka Strniša.


28.11.2016

Trije zimski botri potrebujejo pomoč pri obdaritvi več kot 2000 otrok

Že četrto leto bo z entuziazmom prostovoljcev in upajmo velikim odzivom tudi naših poslušalcev obdarjenih kakih 2000 otrok, ki te dni svoje želje pišejo in rišejo kateremu od treh zimskih mož.


21.11.2016

Pomoč dijaškega sklada dijakinji

Sredstva za pomoč pri šolanju iz posebnega Dijaškega sklada, ki smo ga predstavili pred dvema tednoma, prejema 80 dijakov. Razlogi, zakaj so potrebovali pomoč, so zelo raznoliki, tako kot tudi njihove želje in ambicije. Lucija je med tistimi, ki ni hotela dovoliti, da bi finančna stiska družine, grozeča izguba doma in oddaljenost od gimnazije preprečili njeno ambiciozno poklicno pot. A kljub odličnemu uspehu na zahtevni gimnaziji je le malo manjkalo, da bi šolanje morala končati le zato, ker ni bilo sredstev za plačilo bivanja v dijaškem domu …


14.11.2016

Zgodba Žiga in Luke

Čeprav je mama 16 letnega Žiga in 8 letnega Luke redno zaposlena in pogosto dela v nočnih izmenah, je plača tako mizerna, da jim po plačilu položnic in dolgov ne ostane dovolj, da bi Žiga lahko vsak dan jedel zdrav, topel obrok in da bi lahko živeli brez strahu pred izgubo najemniškega stanovanja. Ne mamina izobrazba, ne redna služba, ne prizadevnost namreč ne zagotavljata družini niti minimalnega preživetja…


07.11.2016

Za šolanje so dijaki delali tudi ponoči

Vse številčnejše prošnje staršev otrok iz Botrstva, da nujno potrebujejo pomoč pri plačilih stroškov za dijaške domove, saj bodo njihovi otroci sicer prisiljeni želeno šolanje prekiniti ali celo povsem opustiti, so pripeljale do nove oblike pomoči tem otrokom: posebnega dijaškega sklada, iz katerega v tem šolskem letu 80 dijakov že dobiva pomoč.


31.10.2016

Končana je akcija zbiranja sredstev za obšolske dejavnosti

Končujemo dvomesečno akcijo opozarjanja na pomen obšolskih dejavnosti z zgodbo najstnice Mine, ki ji ples pomeni tudi pomembno psihološko oporo. Dodajamo pa tudi nekaj dosežkov drugih otrok, ki brez Botrstva ne bi mogli razvijati svojih talentov. Hvala za vsak poslan SMS in vse donacije, celoten znesek bo brez odbitkov porabljen za udejstvovanje v želenih dejavnostih otrok iz projekta Botrstvo.


24.10.2016

Materialni in nematerialni obraz revščine

Tik pred tem, ko se bodo poslanci odločali o širitvi polne subvencije za kosila za vse revne šolarje, je še vedno moč slišati argumente, da lačnih v šolah zagotovo ni, zato je primerneje celo leto porabiti za premlevanje, ali bi sploh veljalo karkoli spreminjati in ali bi nas to preveč stalo.


17.10.2016

Petka za nasmeh

"Šokiralo nas je, koliko otrok dejansko živi v takih finančnih razmerah. Sam sem bil naivno prepričan, da je takih, ki živijo v družinah z manj kot 180 evri mesečno na člana, torej v prvem dohodninskem razredu, morda pet v vsej državi. Pa jih je skoraj 18.500! Tistih v drugem razredu je približno 19.000 in v tretjem 13.000 osnovnošolcev, skupno 50.000, to so blazne številke," je še vedno zgrožen Milan Jakopovič, ustanovitelj in predsednik dobrodelnega društva Petka za nasmeh, ki že nekaj let z zbranimi donacijami šolarjem zagotavlja topel obrok.


10.10.2016

Maša je dobila violino

Šele tri tedne je minilo, odkar smo objavili zgodbo, da si Maša želi violino. Hvala anonimnežu in hvala Mašini botri, da jo je včeraj le dobila.


03.10.2016

Na letovanjih že dolgo ni bilo tako hrane željnih otrok kot letos

Ob znova zavrnjenem predlogu o pravici do brezplačnega šolskega kosila, ki pomeni, da se število upravičenih otrok vsaj do konca tega šolskega leta zelo verjetno ne bo spreminjalo, objavljamo nekaj razmišljanj in izkušenj vzgojiteljev, ki tudi otroke iz Botrstva spremljajo na letovanjih. Kot pravijo, na letovanjih že dolgo ni bilo tako hrane željnih otrok kot letos. Presunjena sta bila tako mlajša spremljevalca Petra in Rok, ki sta le nekaj let starejša od otrok, kot tudi vsega hudega vajena vzgojiteljska veterana Saša in Boris …


26.09.2016

FerFud pomagal Botrstvu

Minuli teden je bila z zaključno prireditvijo končana druga sezona projekta Ferfud. Kulinarično popotovanje z dobrodelno noto, kot so ga poimenovali organizatorji, se je na koncu ustavilo v Ljubljani, kjer so lahko obiskovalci poskusili tudi lastno kulinarično mojstrovino mladega kuharskega para, ki je letos potoval v tovornjaku Ferfud dve.


19.09.2016

Mašina zgodba

“Nikoli me ni prosila, naj ji pomagam. Močno se zaveda, kako velik strošek je to. A v njenem pisanju sem začutila, kako veliko ji glasba pomeni, kako pomembna opora je v njenem življenju. Ta njena stiska me je prizadela in mi nikakor ni dala miru. Čutila sem se skoraj poklicano, da ji vsaj poskušam pomagati do tako želene violine,” je povod za svojevrstno akcijo zbiranja opisala Mašina botra Mirjam. Mašo je bolje spoznala iz pisem, ki ji jih pošilja, čeprav se nista nikoli videli.


Stran 18 od 27
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov