Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nepričakovano hitro zaprtje šole je onemogočilo, da bi šole pravočasno pomagale pri opremljanju otrok z računalniki, mnoge starše skrbi, kje dobiti tiskalnike, kupiti papir, kako plačati internet? Nemalo šol bo za razliko od spomladanske epidemije tokrat zahtevalo obvezno prisotnost pred računalniškim ekranom po šolskem urniku, kar pomeni, da bi vsak otrok potreboval svoj računalnik, družina pa kakovostno internetno povezavo. Kakšni tedni so pred družinami, ki tega ne zmorejo zagotoviti, saj imajo težave že pri nakupu hrane in zagotavljanju ogrevanja? Kaj skrbi humanitarne organizacije, ko se srečujejo z vse več prosilci, ki se prvič v življenju srečujejo s tako hudimi finančnimi stiskami in ki prej še nikoli niso prosili za pomoč?
Družinam je odslej mogoče pomagati tudi z "Vrečko dobrote". Ta vsebuje tudi darilni bon, ki omogoča nakup svežih izdelkov po lastni izbiri
"Največji strah staršev je, da se bo ponovil spomladanski scenarij," prve odzive staršev na nepričakovano hitro zaprtje šol povzame Živa Logar iz ZPM Ljubljana Moste - Polje. To je onemogočilo, da bi šole lahko pravočasno pomagale pri opremljanju otrok z računalniki. Ki pa niso edini problem, številne starše tudi skrbi, kje dobiti tiskalnike, kupiti papir, kako plačati internet.
Nemalo šol bo v primerjavi s spomladansko epidemijo tokrat šolanje na daljavo zastavilo precej resneje in številne zahtevajo obvezno prisotnost pred računalniškim zaslonom po šolskem urniku, kar pomeni, da bi vsak otrok potreboval svoj računalnik, družina pa kakovostno internetno povezavo.
"Stoodstotno prisotnost pri pouku si lahko privoščijo le družine, ki zmorejo zagotoviti računalnik za vsakega od otrok in druge učne pripomočke, kajti nekateri zahtevajo tudi tiskalnike, kar pomeni še strošek za papir in kartuše. Tega si družine, ki že tako komaj shajajo, nikakor ne morejo privoščiti."
Zagotovo bodo šole tudi prihodnje dni otroke poskušale začasno opremiti z računalniki, a starši ne upajo čakati in pomoč tudi zdaj iščejo pri humanitarnih organizacijah, tudi pri Botrstvu: "V prvem valu smo dali vse od sebe, skušali smo se odzvati na vse potrebe in uspelo nam je zagotoviti nekaj sto računalnikov, a zdaj kot humanitarna organizacija nismo zmožni pokriti vseh potreb, to je preveliko breme za nas in to bi morala biti obveznost države."
A samo oprema, kot se je že izkazalo spomladi, še zdaleč ni dovolj, na kar so takoj po spomladanski epidemiji večkrat opozarjali pedagogi: "Nismo seznanjeni s tem, da bi bili pripravljeni načrti za otroke, ki nimajo primernih pogojev za delo na daljavo, ki nimajo računalniške opreme ali pa ki jim starši ne morejo zagotoviti učne pomoči, enakovredne tisti v šoli. Gre za otroke, ki imajo odločbe otrok s posebnimi potrebami in potrebujejo dodatno strokovno pomoč, pa za otroke, ki živijo v neprimernih prostorih. Do nas prihajajo stiske, ker denimo petčlanska družina s šoloobveznimi otroki z dojenčkom živi v stanovanju, velikem 26m2. Si predstavljate, kako poteka šolanje na daljavo v takih razmerah?"
Dodatna težava je ogrevanje prostorov. Če so otroci v šoli, se da nekaj denarja prihraniti z zaprtimi radiatorji ali ugasnjeno pečjo, če so otroci doma, pa ne morejo biti na mrzlem. "Kurjava je velik strošek, sploh letos, ko se je kurilna sezona začela zelo zgodaj. To so izredni stroški in letošnje leto jih je polno. Zato je marsikatera družina že spomladi prosila CSD za izredne pomoči iz javnih sredstev in zdaj do njih ni več upravičena. Zelo nas skrbi, kaj bo zima prinesla ljudem …"
"Zelo veliko stisko pa staršem povzroča tudi zagotavljanje primerne prehrane. Najstniki je potrebujejo ogromno. Otroci imajo namreč v šolah zagotovljeno subvencionirano prehrano, ki ponuja polnovredne obroke. In če jo morajo zagotoviti starši, je to dolgoročno veliko finančno breme, zaradi katerega niso sposobni plačevati kakšnega drugega mesečnega stroška."
Toda ukrepi, sploh v uradno razglašeni epidemiji, pomenijo velike omejitve tudi za humanitarna društva, saj je zelo omejeno oz. odsvetovano sprejemanje donacij od posameznikov, težje je razdeljevanje hrane, najtežje pa je hrana dostopna za ljudi, ki živijo daleč od humanitarnih organizacij. Vsaka občina in regija je takrat pripravila svoje ukrepe pomoči, ponekod so skušali tople obroke otrokom in socialno najbolj ogroženim voziti na dom, a sistemsko taka pomoč ni bila urejena za vse, opozarjajo pri Botrstvu. In v primeru, da se po počitnicah otroci ne bi vrnili v šole, znova predlagajo: "Da bi se sredstva za te subvencije, ki so zdaj namenjene prehrani otrok v šoli, preusmerila k družinam, ki bi jih lahko porabili za nakup živil. To smo predlagali že spomladi in upamo, da bomo tokrat uslišani."
Ob tem pa pri Botrstvu opozarjajo, da bi ukrep moral biti izveden avtomatično, po uradni dolžnosti, saj je dostopnost centrov za socialno delo že od pomladi bistveno okrnjena. Težava z zagotavljanjem prehrane bo v prihodnjih tednih zagotovo prizadela več družin, kot jih je v spomladanskem delu epidemije, saj so med prosilci zdaj povsem nova imena, je prepričana Živa Logar: "Na nas se obračajo ljudje, ki nikoli v življenju niso potrebovali pomoči in še nikoli nikjer niso prosili za pomoč. Visoko izobraženi, z rednimi zaposlitvami, ki so morda imeli kredite, saj so jih še do nedavnega odplačevali brez težav. Čez noč so ostali brez zaposlitve in kljub trenutnim moratorijem jih bodo ti krediti počakali in jih bo treba odplačati. Če svoje službe ne bodo več dobili – in nekateri jih ne bodo nikoli več –, bo to postal težko rešljiv problem. In takim ljudem je zelo težko potrkati na vrata in prositi za pomoč, po večini jih skušajo kar se da dolgo rešiti sami. Ob tem pa je velika nevarnost, da se bodo stiske še poglobile in bo zato reševanje teh težav veliko težje."
Pri zagotavljanju osnovne pomoči, sploh pri prehrani, pomenijo omejitve gibanja veliko težavo, opozarja predsednica ZPM Moste - Polje Anita Ogulin:
"Ker hrane ne dobivamo od države, smo odvisni od donacij posameznikov in podjetij, vsem smo zelo hvaležni za vso dozdajšnjo pomoč. Izjemno smo veseli, da so pri podjetju Hofer našli rešitev, da kakovostna in varna hrana lahko pride do družin. Vrečko dobrote lahko vplačate tukaj, podjetje Hofer pa ji bo dodalo še bon v vrednosti deset evrov za izbiro živil po lastni presoji. To je velika in dragocena posebnost, saj sicer v humanitarne pakete ne moremo dajati svežih živil, kot so sveža zelenjava, meso in druga živila."
Od leta 2014 do danes so pri podjetju HOFER programu Botrstvo donirali že več kot 600.000 evrov, prav vsaka trgovina Hofer pa je botra enemu otroku iz tega programa.
533 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Nepričakovano hitro zaprtje šole je onemogočilo, da bi šole pravočasno pomagale pri opremljanju otrok z računalniki, mnoge starše skrbi, kje dobiti tiskalnike, kupiti papir, kako plačati internet? Nemalo šol bo za razliko od spomladanske epidemije tokrat zahtevalo obvezno prisotnost pred računalniškim ekranom po šolskem urniku, kar pomeni, da bi vsak otrok potreboval svoj računalnik, družina pa kakovostno internetno povezavo. Kakšni tedni so pred družinami, ki tega ne zmorejo zagotoviti, saj imajo težave že pri nakupu hrane in zagotavljanju ogrevanja? Kaj skrbi humanitarne organizacije, ko se srečujejo z vse več prosilci, ki se prvič v življenju srečujejo s tako hudimi finančnimi stiskami in ki prej še nikoli niso prosili za pomoč?
Družinam je odslej mogoče pomagati tudi z "Vrečko dobrote". Ta vsebuje tudi darilni bon, ki omogoča nakup svežih izdelkov po lastni izbiri
"Največji strah staršev je, da se bo ponovil spomladanski scenarij," prve odzive staršev na nepričakovano hitro zaprtje šol povzame Živa Logar iz ZPM Ljubljana Moste - Polje. To je onemogočilo, da bi šole lahko pravočasno pomagale pri opremljanju otrok z računalniki. Ki pa niso edini problem, številne starše tudi skrbi, kje dobiti tiskalnike, kupiti papir, kako plačati internet.
Nemalo šol bo v primerjavi s spomladansko epidemijo tokrat šolanje na daljavo zastavilo precej resneje in številne zahtevajo obvezno prisotnost pred računalniškim zaslonom po šolskem urniku, kar pomeni, da bi vsak otrok potreboval svoj računalnik, družina pa kakovostno internetno povezavo.
"Stoodstotno prisotnost pri pouku si lahko privoščijo le družine, ki zmorejo zagotoviti računalnik za vsakega od otrok in druge učne pripomočke, kajti nekateri zahtevajo tudi tiskalnike, kar pomeni še strošek za papir in kartuše. Tega si družine, ki že tako komaj shajajo, nikakor ne morejo privoščiti."
Zagotovo bodo šole tudi prihodnje dni otroke poskušale začasno opremiti z računalniki, a starši ne upajo čakati in pomoč tudi zdaj iščejo pri humanitarnih organizacijah, tudi pri Botrstvu: "V prvem valu smo dali vse od sebe, skušali smo se odzvati na vse potrebe in uspelo nam je zagotoviti nekaj sto računalnikov, a zdaj kot humanitarna organizacija nismo zmožni pokriti vseh potreb, to je preveliko breme za nas in to bi morala biti obveznost države."
A samo oprema, kot se je že izkazalo spomladi, še zdaleč ni dovolj, na kar so takoj po spomladanski epidemiji večkrat opozarjali pedagogi: "Nismo seznanjeni s tem, da bi bili pripravljeni načrti za otroke, ki nimajo primernih pogojev za delo na daljavo, ki nimajo računalniške opreme ali pa ki jim starši ne morejo zagotoviti učne pomoči, enakovredne tisti v šoli. Gre za otroke, ki imajo odločbe otrok s posebnimi potrebami in potrebujejo dodatno strokovno pomoč, pa za otroke, ki živijo v neprimernih prostorih. Do nas prihajajo stiske, ker denimo petčlanska družina s šoloobveznimi otroki z dojenčkom živi v stanovanju, velikem 26m2. Si predstavljate, kako poteka šolanje na daljavo v takih razmerah?"
Dodatna težava je ogrevanje prostorov. Če so otroci v šoli, se da nekaj denarja prihraniti z zaprtimi radiatorji ali ugasnjeno pečjo, če so otroci doma, pa ne morejo biti na mrzlem. "Kurjava je velik strošek, sploh letos, ko se je kurilna sezona začela zelo zgodaj. To so izredni stroški in letošnje leto jih je polno. Zato je marsikatera družina že spomladi prosila CSD za izredne pomoči iz javnih sredstev in zdaj do njih ni več upravičena. Zelo nas skrbi, kaj bo zima prinesla ljudem …"
"Zelo veliko stisko pa staršem povzroča tudi zagotavljanje primerne prehrane. Najstniki je potrebujejo ogromno. Otroci imajo namreč v šolah zagotovljeno subvencionirano prehrano, ki ponuja polnovredne obroke. In če jo morajo zagotoviti starši, je to dolgoročno veliko finančno breme, zaradi katerega niso sposobni plačevati kakšnega drugega mesečnega stroška."
Toda ukrepi, sploh v uradno razglašeni epidemiji, pomenijo velike omejitve tudi za humanitarna društva, saj je zelo omejeno oz. odsvetovano sprejemanje donacij od posameznikov, težje je razdeljevanje hrane, najtežje pa je hrana dostopna za ljudi, ki živijo daleč od humanitarnih organizacij. Vsaka občina in regija je takrat pripravila svoje ukrepe pomoči, ponekod so skušali tople obroke otrokom in socialno najbolj ogroženim voziti na dom, a sistemsko taka pomoč ni bila urejena za vse, opozarjajo pri Botrstvu. In v primeru, da se po počitnicah otroci ne bi vrnili v šole, znova predlagajo: "Da bi se sredstva za te subvencije, ki so zdaj namenjene prehrani otrok v šoli, preusmerila k družinam, ki bi jih lahko porabili za nakup živil. To smo predlagali že spomladi in upamo, da bomo tokrat uslišani."
Ob tem pa pri Botrstvu opozarjajo, da bi ukrep moral biti izveden avtomatično, po uradni dolžnosti, saj je dostopnost centrov za socialno delo že od pomladi bistveno okrnjena. Težava z zagotavljanjem prehrane bo v prihodnjih tednih zagotovo prizadela več družin, kot jih je v spomladanskem delu epidemije, saj so med prosilci zdaj povsem nova imena, je prepričana Živa Logar: "Na nas se obračajo ljudje, ki nikoli v življenju niso potrebovali pomoči in še nikoli nikjer niso prosili za pomoč. Visoko izobraženi, z rednimi zaposlitvami, ki so morda imeli kredite, saj so jih še do nedavnega odplačevali brez težav. Čez noč so ostali brez zaposlitve in kljub trenutnim moratorijem jih bodo ti krediti počakali in jih bo treba odplačati. Če svoje službe ne bodo več dobili – in nekateri jih ne bodo nikoli več –, bo to postal težko rešljiv problem. In takim ljudem je zelo težko potrkati na vrata in prositi za pomoč, po večini jih skušajo kar se da dolgo rešiti sami. Ob tem pa je velika nevarnost, da se bodo stiske še poglobile in bo zato reševanje teh težav veliko težje."
Pri zagotavljanju osnovne pomoči, sploh pri prehrani, pomenijo omejitve gibanja veliko težavo, opozarja predsednica ZPM Moste - Polje Anita Ogulin:
"Ker hrane ne dobivamo od države, smo odvisni od donacij posameznikov in podjetij, vsem smo zelo hvaležni za vso dozdajšnjo pomoč. Izjemno smo veseli, da so pri podjetju Hofer našli rešitev, da kakovostna in varna hrana lahko pride do družin. Vrečko dobrote lahko vplačate tukaj, podjetje Hofer pa ji bo dodalo še bon v vrednosti deset evrov za izbiro živil po lastni presoji. To je velika in dragocena posebnost, saj sicer v humanitarne pakete ne moremo dajati svežih živil, kot so sveža zelenjava, meso in druga živila."
Od leta 2014 do danes so pri podjetju HOFER programu Botrstvo donirali že več kot 600.000 evrov, prav vsaka trgovina Hofer pa je botra enemu otroku iz tega programa.
S podelitvijo nagrad v Portorožu se je končal 25. Slovenski oglaševalski festival (SOF). Botrstvo je prejelo veliko nagrado za družbeno dobro. Zahvaljujemo se prav vsem, ki ste na kakršen koli način bili ali ste del našega skupnega velikega projekta za pomoč otrokom, ki jo res močno potrebujejo.
Vedenjske ali čustvene motnje otrok in mladostnikov še zmeraj sodijo med motnje, ki so manj prepoznane in v javnosti neredko slabo sprejete. Na videz povsem običajni otroci so s svojimi nenavadnim vedenjem, nepričakovanimi izbruhi in reakcijami za tiste, ki na to niso pripravljeni in ki jih ne razumejo, zelo moteči. Prav danes se začenja letošnja akcija Čisto veselje, katere ves izkupiček bo znova namenjen letovanjem teh otrok. Odpadno električno in elektronsko opremo, papir, barvne kovine in jekleni odpad vse do prihodnje nedelje, 10. aprila, sprejemajo na 50 lokacijah po vsej Sloveniji, več informacij najdete na spletni strani www.cistoveselje.si ali na Facebook strani akcije. Zato so otroci s takimi težavami pogosto slabo sprejeti med vrstniki, nemalokrat pa tudi med pedagoškimi delavci, če ti niso vešči nekoliko drugačnega komuniciranja z njimi. Zato so ti otroci nezaželeni ali vsaj zelo moteči tudi v obšolskih in zunajšolskih dejavnostih, tudi letovanjih. Mnogi organizatorji, ki sicer organizirajo letovanja tudi invalidnih otrok ali drugih otrok s posebnimi potrebami, takih z izstopajočimi vedenjskimi in čustvenimi težavami ne morejo in ne želijo sprejemati, saj zahtevajo drugačno pozornost in pogosto tudi kadrovske okrepitve.
V torek je na Kongresnem trgu v Ljubljani na javni prireditvi svoj svečani in bučni epilog doživela ne le neverjetna zimska športa sezona tekmovalcev, z izstopajočim Petrom Prevcem, pač pa tudi akcija Vala 202 in projekta Botrstvo, v kateri smo uspeli zagotoviti enoletno botrstvo za kar 250 otrok.
Kot je bila sezona šampionska za skakalca z najboljšo sezono v zgodovini smučarskih skokov, Petra Prevca, je bila tudi dražba smuči, ki jih je podaril projektu Botrstvo in ki je potekala v petek zjutraj v živo v programu Vala 202, res šampionska: podrla je ne le vse rekorde dosedanjih humanitarnih dražb na Valu 202, ampak bržkone kar v zgodovini tovrstnih dražb pri nas.
“Sploh vam ne morem povedati, kakšno olajšanje je to za vse, zanjo in za nas. Kako je težko, ko ti otrok dosega uspehe, ti pa mu ne moreš pomagati, da bi lahko treniral kot drugi. Zato so ta sredstva za nas zlata vredna,” je o sredstvih, ki jih je za pomoč pri razvoju svojega izjemnega športnega talenta dobila njegova hči Mateja, povedal njen oče. Zbranih 23.500 evrov, razdeljenih med šest mladih športnikov, so na lanski dražbi rumene majice zmagovalca kolesarske dirke po Franciji, Chrisa Frooma, prispevala kar tri podjetja. In ena od njih, Mateja, odličnjakinja tudi v srednji šoli, je od nekdaj več kot navdušena judoistka.
Družina sedmošolke Monike in nekaj let starejše Julije že polnih 8 mesecev živi brez elektrike. Prizadevna šolarka zato vsak dan po pouku čim prej odide domov, da še ujame čim več dnevne svetlobe. Čeprav v mrzli hiši brez elektrike z njimi živi še ostarela in zelo bolna babica, čeprav za njihovo stisko že nekaj mesecev vedo na Monikini osnovni šoli in na lokalnem centru za socialno delo, pomoči niso dobili. S hrano in drvmi, s katerimi nekaj tednov lahko ogrevajo eno sobo, jim je pomagalo le humanitarno društvo.
“Vse pogosteje se pri svojem terapevtskem delu srečujem s starši, predvsem mladimi mamicami, ki obupujejo, ki ne zmorejo več, ki ne verjamejo več, da je iz stiske še mogoče najti izhod. Skoraj vsak teden se srečujem z glasnimi razmišljanji, namigovanji, skoraj grožnjami, da bi bilo najbolje vse to končati, a tako, da bi “s seboj” vzeli še otroke. Da bi odšla celotna družina,” pove psihoterapevtka Branka Strniša, ki vrsto let svetuje družinam v socialni in finančni stiski in je pomagala tudi številnim staršem otrok iz projekta Botrstvo.
Spomladi smo predstavili zgodbo Nejca in Boštjana, ki živita v zelo skromnih razmerah. Že leta si namreč družina preureja staro gospodarsko poslopje, nekaj let so v njej živeli tudi brez elektrike in vode, ko je manjkala le še ureditev podstrešja, v kateri naj bi fanta končno dobila prostor zase, pa je oče hudo zbolel in napovedi niso bile prav obetavne. Mnoge, ki so zgodbo prebrali na spletu, je ganil pogled na plastično ponjavo v dnevni sobi, razpeto čez luknjo v stropu, kamor bi morale voditi stopnice do otroških sob. Finančna pomoč poslušalcev je marsikaj premaknila …
Vse bolj jasno je, da imeti zaposlitev in dobivati plačo že dolgo ne pomeni več, da lahko družina tudi dostojno preživi, sploh, če se smrti v družini kar vrstijo. Ko so se Urška, Gregor in njuna mama po letih psihičnega nasilja odselili od očeta, so živeli skupaj z babico, dedkom in stricem. V nekaj letih so ostali sami, nekaj več kot minimalna plača, od katere mama še vedno plačuje tudi stroške zadnjega pogreba, pa ne zadošča niti, da bi več kot stoletje staro in od časa močno načeto hišo vsaj dostojno ogreli.
Delež avtoritarnih stališč v Sloveniji močno narašča, hkrati pa je po podatkih od leta 2009 do 2013 Slovenija rekorderka v rasti revščine. Vse več ljudi se že rodi v revščino in vse več se jih iz nje nikoli ne izkoplje. Zakaj je revščina stvar odločitve politikov? Kakšna je povezava med avtoritarnimi stališči in revščino? Dr. Srečo Dragoš s fakultete za socialno delo v Ljubljani jih primerja z avtoritarnimi stališči v začetku 90-ih na področju takratne Jugoslavije.
Delež avtoritarnih stališč v Sloveniji močno narašča, hkrati pa je po podatkih od leta 2009 do 2013 Slovenija rekorderka v rasti revščine. Vse več ljudi se že rodi v revščino in vse več se jih iz nje nikoli ne izkoplje. Zakaj je revščina stvar odločitve politikov? Kakšna je povezava med avtoritarnimi stališči in revščino? Dr. Srečo Dragoš s fakultete za socialno delo v Ljubljani jih primerja z avtoritarnimi stališči v začetku 90-ih na področju takratne Jugoslavije.
Mama je iz njunih življenj odšla nenapovedano, si ustvarila novo življenje in stika z otrokoma skorajda nima več, oče, ki je zaradi kronične bolezni pogosto hospitaliziran, pa ni imel dovolj sredstev niti za plačevanje najnujnejših življenjskih stroškov. Tako mamin odhod kot negotova prihodnost sta na oba otroka močno vplivala, tudi z bistveno slabšim šolskim uspehom in Vesnino izgubo dveh let šolanja. Čeprav je Jan velik nogometni talent, je treninge pogosto izpuščal, ker je bil oče v bolnišnici ali ker ni imel niti za bencin, da bi ga odpeljal na treninge, smo v njuni zgodbi povedali lani …Zdaj se je njihovo življenje precej spremenilo.
Mama je iz njunih življenj odšla nenapovedano, si ustvarila novo življenje in stika z otrokoma skorajda nima več, oče, ki je zaradi kronične bolezni pogosto hospitaliziran, pa ni imel dovolj sredstev niti za plačevanje najnujnejših življenjskih stroškov. Tako mamin odhod kot negotova prihodnost sta na oba otroka močno vplivala, tudi z bistveno slabšim šolskim uspehom in Vesnino izgubo dveh let šolanja. Čeprav je Jan velik nogometni talent, je treninge pogosto izpuščal, ker je bil oče v bolnišnici ali ker ni imel niti za bencin, da bi ga odpeljal na treninge, smo v njuni zgodbi povedali lani …Zdaj se je njihovo življenje precej spremenilo.
V pravkar končanem letu je projekt Botrstvo napolnil polnih 5 let delovanja, botri v tem trenutku pomagajo okoli 4700 otrokom, zanje je na različne načine zbranih okoli 6 milijonov evrov in kmalu bo 4 leta, kar projekt z vsakotedenskimi oddajami podpiramo tudi na Valu 202. Nekaj najbolj pretreslijivih izpovedi, a tudi na to, kako prav vaša pomoč lahko resnično spreminja življenja otrok in njihovih družin!
Tretje leto zapored tri prostovoljke, Alia (bereš običajno »Alja«) , Ana in Vanja za otroke iz Botrstva z vseh koncev Slovenije organizirajo pomoč trem dobrim možem. Pisemca, namenjena kateremu med njimi, prestrežejo, mu najdejo zanesljivega donatorja in da poskrbijo za to, da bo izpolnjena želja pravočasno našla pot pod smrečico oziroma v prave otroške roke. Letos je bilo takih paketov skoraj 2000, želje pa, kot zmeraj, izjemno raznolike
Kandidati za Ime leta 2015 na Valu 202 so na zaključni prireditvi predstavili tudi svoje poglede na projekt Botrstvo.
Na boljše možnosti za razvoj dokazano močno vpliva tudi dostopnost do knjig, zato smo s povabilom poslušalcem, naj darujejo knjige, ki jih njihovi otroci in mladostniki ne potrebujejo več, pomagali OŠ Veržej.
“Vsi štirje smo morali stati v vrsti in gledati, kako je oči žalil mamo in jo tepel. Nas sicer ni, je pa kakšna prestregla udarec, ko smo branile mamo,” pripovedujejo sestrice Nina, Nuša in Naja o nasilju, ki so ga živele še lani ob tem času. “Vsakogar, ki je prišel na obisk, sem se oklenila in ga prosila, naj nas kam odpelje, ker ne bi rade več živele tukaj,” pove petletna Naja. Letos je mama le zmogla toliko moči, da je kljub grožnjam s smrtjo pred nasilnim partnerjem z otroki uspela pobegniti. A so se v iskanju stalnejšega in varnejšega doma morali seliti daleč stran, letos so se selili že štirikrat, najstarejši Žiga pa je moral v dijaški dom. Tega si skuša sam plačevati tudi z nočnim honorarnim delom, saj mama zaradi operacije, s katero so ji komaj rešili življenje, ostaja brez zaposlitve. In vse je najbolj strah, da bi jih zdaj, ko so končno našle prijetno najemniško stanovanje, prav pomanjkanje denarja prisililo v vnovično selitev …
Pogovor z Anito Ogulin,predsednico ZPM Moste, o tem, kako so se v teh petih letih stiske družin spremenile in kakšne trajnejše posledice revščina že pušča na otrokih.
Knjige so zaradi razvejanega sistema javnih knjižnic za številne otroke sicer res razmeroma lahko dostopne, a jih zaradi popularnosti in vseprisotnosti medijev vse manj privlačne, izpodrivajo jih drugi mediji, ki vsebinsko otrokom le stežka nadomestijo izkušnjo kot je samostojno branje knjig. In te so tudi za otoke z roba – kakršen koli ta že je – lahko zelo pomembno sredstvo za prebijanje skozi težavna zgodnja leta. Tudi o tem so na pravkar minulem knjižnem sejmu razmišljali pisateljica in pisatelja.
Neveljaven email naslov