Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marca se je v Kanadi odvil simpozij povezovanja znanosti in umetnosti, ki ga je zaznamovala močna slovenska zasedba. Med udeleženci je bil tudi Borut Jerman, vodja koprskega kulturno-izobraževalnega središča PINA. Spoznali smo, kje in kako se lahko srečata znanost in umetnost, zakaj je pomembna humanizacija tehnologije in zakaj se moramo v prihodnosti osredotočati na etiko umetne inteligence v kreativnih industrijah.
1458 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Marca se je v Kanadi odvil simpozij povezovanja znanosti in umetnosti, ki ga je zaznamovala močna slovenska zasedba. Med udeleženci je bil tudi Borut Jerman, vodja koprskega kulturno-izobraževalnega središča PINA. Spoznali smo, kje in kako se lahko srečata znanost in umetnost, zakaj je pomembna humanizacija tehnologije in zakaj se moramo v prihodnosti osredotočati na etiko umetne inteligence v kreativnih industrijah.
Študija, v kateri so sodelovali raziskovalci UP FAMNIT razkriva, da ima delo v virtualni resničnosti bistveno slabši vpliv na produktivnost ljudi v primerjavi z delom v fizičnem pisarniškem okolju. Nova študija namreč dokazuje, da imajo ljudje, ki delajo polni delovni čas v okolju virtualne resničnosti, nižjo produktivnost in slabše počutje ter povečano anksioznost. Raziskava kaže, da kljub temu, da podjetja že veliko vlagajo v tehnologije virtualne resničnosti, slednja še ni pripravljena za razširjeno uporabo na delovnem mestu, nekateri ljudje pa je morda nikoli ne bodo mogli učinkovito uporabljati. Izsledke raziskave nam je pojasnil izr. prof. dr. Matjaž Kljun, predstojnik laboratorija za interakcijo človek-računalnik na Univerzi na Primorskem.
Kantavtorica in skladateljica Ditka, ki jo primorsko občinstvo pozna po uglasbenih pesmih slovenskih pesnikov, že vse od najstniških letih piše tudi besedila v angleškem jeziku. Z eno od skladb je navdušila tudi priznanega britanskega producenta, Stuarta Eppsa, ki je deloval z imeni, kot so Elton John, Led Zeppelin in Oasis. Foto: Nika H. Praper
Na letošnjem nacionalnem tekmovanju Moje podjetje se je odlično izkazal podjetniški tim dijaškega podjetja, ki so ga zasnovali na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran. Pod okriljem Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih so piranski dijaki predstavili dva svoja izdelka: vertikalno vetrnico in ekstruder za odpadno plastiko. Osvojili so tako prva mesta v kategorijah najbolj inovativen izdelek, krožno gospodarstvo ter najboljša stojnica, medtem ko so bili drugi v kategoriji najboljša podjetniška ideja. Tik pred zaključkom šolskega leta pa so domov odnesli še eno priznanje.
Glasbenika Robija Glača smo lahko spoznali že v bendih Lumberjack, Fat Butlers in Zadnji val, nedavno pa se je predstavil kot samostojni glasbenik in avtor. Njegov drugi singel 'Do naslednjič' je minuli petek postal Pesem in pol.
Obiskali smo drugi dan letošnjega festivala Gora Rocka. Petkov popoldanski program smo popestrili z živimi vklopi in radijskimi nastopi skupin Imset, Ikebana in Joker Out. Na Šentviški planoti sta bila Anita Urbančič in Boštjan Simčič.
Med počitnicami je v številnih mestih po svetu mogoče obiskovati tudi poletne šole jezika. Prva takšna šola, oziroma jezikovni tečaj, bo letos tudi v Piranu. Mladostniki in odrasli se bodo od 27. junija do 8. julija lahko spoznavali s švedščino, od 11. do 15. julija pa še z italijanščino. Poletno šolo si je omislil mladi Pirančan, po izobrazbi sicer pianist, Sven Lidén, ki je po mami Slovenec, po očetu pa Šved. Organizacijo tečajev je prevzel Zavod Šolt. Na njegovi spletni strani so dosegljive tudi vse informacije o obeh tečajih. Svena Lidéna pa je pred mikrofon povabila Lea Širok. Foto: Osebni arhiv Sven Lidén.
Tudi letošnje koprsko poletje bo ovenčano z glasbenimi biseri. Tako kot v minulih letih bo prizorišče skoraj vseh sredinih koncertov Kapodistriasov trg na dvorišču Pokrajinskega arhiva v Kopru, festivalsko dogajanje pa se bo letos začelo že konec junija. Tokrat bo festival ponudil nekaj edinstvenih dogodkov,zaznamovala pa ga bodo preverjena imena slovenske in tudi svetovne glasbene scene. Letošnjo izvedbo festivala je predstavil Iztok Novak. Foto: Jakob Bužan
Vroč poletni teden se je začel s pogovorom s Potojnčanom Maticem Marentičem, ki je predstavil aktualno Pesem in pol, skladbo 'Nova stran'.
Maja Pavić in Maja Mesić Štrubelj sta mladi mami dveh fantkov, Luka in Lukasa, ki sta se rodila s srčno napako. Kot vse starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami, tudi njiju zanima VSE v zvezi s srčnimi napakami. Sta se pa znašli pred številnimi izzivi, kje najti informacije, kje najti starše s podobnimi izkušnjami, s kom se povezati, da bi jima bilo vsaj nekoliko lažje na tej poti. Nato sta se srečali, naredili načrt in se odločili ponuditi to, kar jim tako zelo primanjkuje. Odprli sta stran S srcem za srčke na platformi Facebook in zdaj še na spletu stran www.srcki.si, kjer sta združili informacije, podporo, zgodbe, intervjuje, ugodnosti za srčne otroke, pa še marsikaj.
Če bi vas vprašali, da opišite vonj poletja, kaj bi odgovorili? Bi morda omenili meliso, rman, šetraj, lovor, cipreso, istrsko sivko, rožmarin ali smilj? Gre namreč za rastline, ki jih v Istri ne manjka. Poleg nasadov oljk in vinskih trt je zadnja leta v Istri opaziti čedalje več vrtov prav z avtohtonimi zelišči in dišavnicami. H gojenju teh za telo in dušo blagodejnih rastlin sta kmete spodbudili predvsem ugodna klima in preprostost gojenja. Večine namreč ni potrebno tretirati, saj si zaščito proti škodljivcem in boleznim ustvarijo sama. Kako oziroma kdaj jih lahko spoznate tudi vi in kaj vse se iz njih lahko izdela, je povedala Jana Bergant, ki pravi, da je svoje poslanstvo našla v gojenju avtohtonih istrskih zeliščih in dišavnic v dolini Dragonje. Bergantova ta konec tedna organizira Dneve odprtih vrat zeliščnih kmetij in vrtov Istre.
Nedavno je Pariz gostil 82. redno skupščino krovne evropske študentske organizacije - European Students' Union (ESU), kjer je bil za člana izvršnega odbora izvoljen slovenski predstavnik, Koprčan Andrej Pirjevec. Z njim se je pogovorila Anita Urbančič.
Prva letošnja poletna Pesem in pol je postala Neimenovana novomeških mladcev Plateau.
Drill a.k.a. Bolani doktor po albumih Vokalni dirigent, Nuklearna zima, Tramontana besed in Ribolov z dinamitom predstavlja svoj peti samostojni album. Tokratni album nosi ime Rojeni da blestimo. Ta izolski MC, producent in tekstopisec je v album vložil štiri leta dela, kako je potekalo snemanje in kako se album razlikuje od svojih predhodnikov, pa je predstavil Iztoku Novaku.
V studiu smo gostili pravnico, pesnico, ljubiteljska fotografinjo Majo Pišot Cvikel. Pred kratkim je izšla njena druga pesniška zbirka z naslovom Pomoli srca. Njene pesmi so polne morja, ljubezni in zavedanja minljivosti, vsa ta občutja in spoznanja spretno prelije na papir.
Ta konec tedna poteka v Istri 29. evropsko srečanje motoristov Harley Davidson, ki predstavlja vrhunec dogodkov na njihovem letnem koledarju. Prav zdaj se motoristi premikajo med vasicami in mesti ob morju. Mi smo pa priložnost izkoristili za pogovor s Karen Davidson, pra-pravnukinjo enega od soustanoviteljev podjetja, Williama Davidsona. Razkrila nam je, kako si je kot oblikovalka utrla pot v družinskem podjetju, v pogovoru pa spoznamo, da je njen namen delovanja sila preprost: razbiti stereotip, da so motorji Harley Davidson domena belih in tetoviranih moških. Če poenostavimo: Karen Davidson si prizadeva tudi ženske spraviti na te prijazne cestne pošasti. Kako ji uspeva spoznate v naslednjih minutah.
Širok nasmeh na rdeči preprogi in zmaga v kategoriji kratkih filmov spletne platforme TIK TOK, ki je letos prviča postala tekmovalna kategorija festivala - to je Matej Rimanič iz Kopra, 22 letni študent, optimizma poln fant, ki ljubi humor in je filmski samouk. Njegove sanje nimajo meja. Na klepet ga je povabila Nataša Benčič.
Svet v morju besed je naslov osrednjega dogodka ob 30. rojstnem dnevu knjigarne in založbe Libris iz Kopra, ki je med nami pognala korenine in je stičišče za ljubitelje lepe besede takrat, ko knjigo izberejo in kupijo, ko se udeležijo katerega od številnih dogodkov, povezanih s knjigo, ko berejo knjige njihove založbe, povezane z Istro . Na dan Primoža Trubarja, avtorja prve slovenske knjige so praznovali, o njihovem delu pa se Nataša Benčič pogovarja z direktorico Librisa, Ingrid Celestina.
Četrt stoletja glasbenega ustvarjanja zaokrožuje Iztok Cergol, tržaški multiinštrumentalist, član različnih zasedb. Večino bo pospremil na četrtkovem nastopu v amfiteatru Kosovelovega doma v Sežani. Tako se bodo v enem večeru, poimenovanem 'En kvartin muzike in pet iztočnic za dobro delo', na odru zvrstili Kraški ovčarji, Vlado Kreslin z Malimi bogovi, Grešni kozli, Zmelkoow in Ansambl Ikebana, ki jih bo Žan Papič povezal v Cergolovo življenjsko zgodbo, v kateri se je nič hudega sluteč znašel tudi Rudi Bučar.
Izdelki, ki so priče naše dediščine, prepogosto ne najdejo pravega mesta: založeni kmečki pripomočki, ki niso več v uporabi, kuhinjski lonci, ki so jih nadomestili novejši, oblačila, ki dišijo po preteklosti... S spoštovanjem do tistih, ki so jih naredili in uporabljali nekoč, sta jih več let zbirala Albin in Olga Franca iz Dekanov. Najprej na svojem dvorišču, v omarah in pod nadstreški. Zdaj pa je dozorel čas, da sta jih uredila in primerno predstavila - v objektu na dvorišču svoje hiše, za katerega pravita, da je Muzej življenja v Istri
Evropska unija si dejavno prizadeva izboljšati digitalno okolje v korist vseh Evropejcev in Evropejk. Zoran Poznič, vodja laboratorija v mariborski Kibli, govori kar o humanizaciji tehnologij. Ta pojem zaobjema vpeljevanje novih tehnologij, ki presegajo presnemavanje ali skeniranje - nanju namreč pomisli povprečen človek ob omembi besede 'digitalizacija'.
Neveljaven email naslov