Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marca se je v Kanadi odvil simpozij povezovanja znanosti in umetnosti, ki ga je zaznamovala močna slovenska zasedba. Med udeleženci je bil tudi Borut Jerman, vodja koprskega kulturno-izobraževalnega središča PINA. Spoznali smo, kje in kako se lahko srečata znanost in umetnost, zakaj je pomembna humanizacija tehnologije in zakaj se moramo v prihodnosti osredotočati na etiko umetne inteligence v kreativnih industrijah.
1471 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Marca se je v Kanadi odvil simpozij povezovanja znanosti in umetnosti, ki ga je zaznamovala močna slovenska zasedba. Med udeleženci je bil tudi Borut Jerman, vodja koprskega kulturno-izobraževalnega središča PINA. Spoznali smo, kje in kako se lahko srečata znanost in umetnost, zakaj je pomembna humanizacija tehnologije in zakaj se moramo v prihodnosti osredotočati na etiko umetne inteligence v kreativnih industrijah.
DOBRA POT je zavod za kulturo in sonaravno delovanje, prihaja iz Brkinov in že sedmo leto izvaja različne projekte, s katerimi nas osveščajo o naravni in kulturni dediščini in skrbijo za njeno ohranjanje. Dediščina je vezivo, ki povezuje skupnost, njihov zadnji projekt pa je pobuda ZAPIŠIMO SPOMINE, ki ga izvajajo s pomočjo aplikacije ZAPISI SPOMINA in tako želijo po vsej Sloveniji zbrati zgodbe, ki bodo povezale generacije. Za aplikacijo in izobraževanje prostovoljcev , ki se bodo pogovarjali s starostniki pa zdaj javno zbirajo sredstva. Z Navo Vardjan iz zavoda Dobra pot se pogovarja Nataša Benčič.
Nina Kapelj Lukman je bila deseta Osebnost Primorske leta 2014. Spomnimo se je kot mlade in zagnan tabornice iz Postojne, polne vere v prihodnost in dejavne na številnih področjih. Tudi zdaj, ko je mamica dveh otrok, za drugega še na porodniški, je še vedno dejavna. Zdaj je predsednica Mladinskega sveta občine Postojna. V Postojni so zadnje leto močno dejavni, želijo prebuditi mlade, zato so tudi oživili Mladinski svet. Z Nino Kaplej Lukman se pogovarja Nataša Benčič
Samantha Maya v jesen vstopa z novo energijo. Skladbo "KAR SI ŽELIŠ" vodi precej ljubezenska tematika, sama pravi, da izhaja iz očiščenja najglobljih dvomov in zadržkov, ki jih je opazila tako pri sebi kot pri ostalih. Z Majo se je pogovorila Mojca Klarič.
Samantha Maya v jesen vstopa z novo energijo. Skladbo "KAR SI ŽELIŠ" vodi precej ljubezenska tematika, sama pravi, da izhaja iz očiščenja najglobljih dvomov in zadržkov, ki jih je opazila tako pri sebi kot pri ostalih. Z Majo se je pogovorila Mojca Klarič.
Slovenci najpogosteje rečemo oktobru vinotok. To pa ni bil, v zgodovini, edini termin za deseti mesec leta. O kod pravzaprav beseda oktober in kako smo v zgodovini, poleg imena vinotok, mesecu oktobru še rekli? Smilja Baranja je povzela prispevek, ki ga je za nas pripravila dialektologinja, dr. Jožice Škofic, zaposlena na Inštitutu Frana Ramovša ter na Univerzi na Primorskem. V prispevku bomo slišali tudi glasbo Antonia Vivaldija Štirje letni časi. Jesen. Izvaja jo Simfonični orkester RTV Slovenija.
November je enajsti mesec leta in to je enajsti prispevek na temo: »Imenovanje mesecev po slovensko«, ki jih za nas pripravlja dialektologinja dr. Jožica Škofic. Zaposlena je na Inštitutu Frana Ramovša v Ljubljani in na Univerzi na Primorskem. Enajsti mesec v letu Slovenci najpogosteje imenujemo vinotok. Zakaj in katera imena so bila zanj še značilna? Prispevek je, skupaj z dr. Jožico Škofic, pripravila Smilja Baranja.
29.septembra obeležujemo Svetovni dan srca. Ta dan je namenjen osveščanju ljudi po vsem svetu, da so srčno-žilne bolezni glavni vzrok smrti na svetu, saj te bolezni vsako leto vzamejo življenje okrog 18,6 milijona ljudem - vendar ni treba, da je tako! Z nekaj preprostimi spremembami v naši rutini, prehrani in življenjskem slogu lahko zmanjšamo tveganje za srčne bolezni, izboljšamo kakovost življenja in smo dober zgled ljudem okrog nas. O svoji izkušnji s precej zapletenim posegom na srcu ob operaciji srčne zaklopke in aortne žile Nataši Benčič pripoveduje igralec Kondi – Konrad Pižorn.
Tokratna Pesem in pol je skladba Živim, ki jo je predstavil Boštjan Velkavrh. Pesem govori sama zase, besedilo je prežeto s pesnikovim optimističnim odnosom do življenja in vsega, kar ga obkroža.
To jesen mineva deset let odkar je skupina terapevtov, ki delujejo pod okriljem Evropskega inštituta za realitetno terapijo začela s tečaji Teorije izbire za vsakogar. Pet jih je, ki so skozi minulo desetletje organizirali tečaje in morda naučili udeležence kako dosegati ravnovesje v življenju, kaj pomeni teorija izbire in kako nam pomaga do občutka ravnovesja v naših življenjih. Naša gostja je zdaj Mirjana Palčič Bubnič psihoterapevtka z dolgoletno prakso, ki deluje v Kopru in tudi predavateljica na Evrospkem inštitutu za realitetno terapijo v Kranju.
Maja Založnik je v slovenskem prostoru s svojim posebnim vokalom prisotna že leta. Spremljali smo jo na različnih glasbenih izborih in oddajah kot tudi na koncertih, kjer je izbranemu občinstvu predstavljala svoj bogat repertoar od popa, soula, rocka in funka. To jesen se v novi preobleki predstavlja s skladbo Voda sem, ti si dlan, ki je postala zmagovalna pesem rubrike Pesem in pol. Z Majo se je pogovorila Anita Urbančič.
Kulturna dediščina ni nekaj samoumevnega. Negovati jo je treba, jo na novo vrednotiti, tudi z novimi prijemi. Eden takih je projekt Mreže in virtualizacije butičnih muzejev podeželja Las Istre- na kratko BUTMUZ. Zavzema se za promocijo podeželja, obsotoječih in nastajajočih butičnih muzejev slovenske Istre ter ohranjanje dediščine slovenskega primorja z zaledjem. Dejavno povezuje vse štiri obalne občine. Projekt je Nataši Benčič predstavila Tjaša Likar, projektna koordinatorka Turističnega združenja Izola
V Živalskem bluesu tokrat o tem, kako hrana vpliva na samo rehabilitacijo po bolezni in v času zdravljenja z akupunkturo. Je tudi sicer boljša sveže pripravljena hrana in ali briketirana hrana lahko nadomesti svež pasji obrok? Oddajo pripravlja Loredana Vergan.
Kužni kašelj je nalezljivo obolenje zgornjih dihal pri psih. Lahko je virusni ali bakterijski, prenaša pa se s slino in kontaktom med psi. Bolezen je nevarna za vse pse, ne glede na starost. Čas od okužbe do izbruha bolezni je približno en teden. Ali lahko psa zaščitimo pred okužbo, je povedala dr. veterinarske medicine Alenka Babič iz Vet Medica Portorož.
Odpravili smo se v severnoitalijansko deželo Piemont. Na njenem jugu leži mesto Valenza, ki slovi po izvrstnih draguljarjih, na njenem severu pa hudourniki, ki iz globočin najvišjih alpskih gora še vedno prinašajo zlato. In kjer je zlato, so tudi iskalci zlata; morda niso več podobni kavbojcem z Divjega zahoda, zato pa so na vedro jesensko soboto na srečno odpravo vzeli s sabo tudi Janka Petrovca.
Dovolj je bilo zgodb o ljubezni. Dovolj zgodb o večnem upanju. To je himna drugačnosti. Himna drznosti. Tako pravi Taja o svoji najnovejši skladbi, ki je Pesem in pol: Sledim sebi.
Dr. Ana Rotter iz Morske biološke postaje NIB Piran je predstavila knjigo receptov svetovno znanih kuharskih mojstrov, European Jellyfish - Prvi recepti z meduzami na zahodnjaški način. Z njo se je pogovorila Nataša Benčič.
Meduze so v morju neprijetne za kopalce in ribiče, njihovo čezmerno množenje vsako leto zbuja skrb in veliko škode, a če si jih (zaenkrat) še ne moremo znebiti, jih pa pojejmo. Kako? O tem pripoveduje knjiga receptov svetovno znanih kuharskih mojstrov - "European Jellyfish - Prvi recepti z meduzami na zahodnjaški način", pri njenem nastajanju pa je v velikem evropskem projektu, ki ga vodi Nacionani raziskovalni svet iz Roma, sodelovala tudi Morska biloška postaja NIB Piran. Z dr. Ano Rotter se je pogovarjala Nataša Benčič.
Nedavno je v založbi Pokrajinskega arhiva Koper izšla knjiga upokojene zgodovinarke Vlaste Beltram 'Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno: narodnoosvobodilno in socialno revolucionarno gibanje v nekdanjem brkinskem okrožju'. Knjiga je posvečena dogajanju na območju, ki sega od meje s Hrvaške do Italije na drugi strani.
Patricija Lovišček, Osebnost Primorske 2018 je direktorica Zavoda Modri december v Kopru, ki spodbuja zavedanje o avtizmu in Aspergerjevem sindromu, a se je njeno delovanje razširilo tudi na druga polja pomoči ljudem – na samopomoč z umetnostjo, s fraktalno risbo. O tem kaj je fraktalna risba in kako nam pomaga, se z njo pogovarja Nataša Benčič.
Ta konec tedna bo Koper v znamenju 14. mednarodnega zborovskega festivala. Predstavil ga je Andrej Makor.
Neveljaven email naslov