Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesem in pol je postala skladba 'Preživeli smo še eno noč' skupine Alo!Stari. Skladbo je predstavil pevec Tine Matjašič.
1449 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Pesem in pol je postala skladba 'Preživeli smo še eno noč' skupine Alo!Stari. Skladbo je predstavil pevec Tine Matjašič.
Konec minulega meseca so v Italiji prepovedali uporabo velikega jezikovnega modela (Large Language Model) imenovanega ChatGPT, Odločitev je sprožila precej burne odzive, tako na strani zagovornikov kot podpornikov nove tehnološke rešitve. ChatGPT je vrsta umetne inteligence, ki se uporablja za ustvarjanje samodejnih odgovorov na različna vprašanja, temelji pa na sistemih globokega učenja. To pomeni, da se je sistem naučil razumevati naravni jezik s pomočjo velikega števila podatkov in algoritmov, kar mu omogoča, da lahko samodejno ustvarja odgovore na različna vprašanja. Italijanski informacijski pooblaščenec se je za prepoved odločil zaradi spornega načina zbiranja osebnih podatkov, Blaž Maljevac pa je pri slovenskem pooblaščencu preveril, če nameravajo podobno odločitev sprejeti tudi pri nas. Pogovoril se je z namestnikom informacijske pooblaščenke Andrejem Tomšičem.
Marsikdo nima lepih spominov na matematiko. Predšolski otroci, ki še niso obremenjeni z ocenami, pa v njej enostavno uživajo, tako, kot pač otroci znajo: spontano, zavzeto in igrivo. Če bi deset učencev vprašali, kateri predmet jim je najljubši, bi se morda le eden oglasil, da je to matematika. Ja, ta abstraktni predmet ni najbolj priljubljen, kar pa ne pomeni, da je nezanimiv. Čare matematike je že od malih nog z veseljem odkrival danes 14-letni Aleks Žigon Tankosič z Vogrskega, učenec 9. razreda Osnovne šole Milojke Štrukelj. Njegova sreča in strast se skrivata v preprosti matematični formuli. Že pri treh letih je znal števila do sto in si zlahka zapomnil hišne številke. Zares ga je matematika zasvojila v šestem razredu. V času karantene je začel raziskovati matematiko, sprva osnovnošolsko, kasneje pa je začel reševati naloge, ki se jih običajno lotevajo dijaki na gimnaziji. Takrat se je prvič srečal s kombinatoriko, ki ga je prevzela do te mere, da jo je začel poglobljeno raziskovati. Svoje odkritje je nato ob pomoči matematičnih kolegov objavil v ugledni kanadski znanstveni reviji. Mladega matematičnega genija je na klepet povabil Boštjan Simčič.
Aktualna zmagovalna Pesem in pol nosi naslov 'Skupaj smo svet'. Ustvarila jo je prekmurska glasbenica Tajda, ki prihaja iz Prekmurja. To je njena prva avtorska skladba.
Marca se je v Kanadi odvil simpozij povezovanja znanosti in umetnosti, ki ga je zaznamovala močna slovenska zasedba. Med udeleženci je bil tudi Borut Jerman, vodja koprskega kulturno-izobraževalnega središča PINA. Spoznali smo, kje in kako se lahko srečata znanost in umetnost, zakaj je pomembna humanizacija tehnologije in zakaj se moramo v prihodnosti osredotočati na etiko umetne inteligence v kreativnih industrijah.
Živòt in »život« Gojmirja Lešnjaka Gojca v našem studiu na podlago ROKentROLA, bi lahko poimenovali obisk v našem studiu. Slovenski igralec, pedagog in režiser, ki ima bogate izkušnje v svetu gledališča, filma in televizije je v svoji karieri nastopil v številnih vlogah na slovenskih in tujih odrih ter se uveljavil kot eden najbolj prepoznavnih igralcev pri nas, ima kaj povedati, tudi zapeti. V pogovoru z voditeljico Uršo Mravlje tudi o tem zakaj ROKentROL, kaj je s tem živòtom in da obiskovalci satiričnega rock kabareta – glasbene komedije tudi zajokajo.
Robosončki OŠ Koper se ukvarjajo z robotiko in raziskovanjem, redno sodelujejo v First Lego League, kjer žanjejo vidne uspehe. Tudi tokrat je bilo tako! Na odprtem državnem prvenstvu, ki ga je minulo soboto v Ljubljani pripravil zavod Super Glavce, se je koprska ekipa pod mentorstvom Urške Jurak, Angeline Ćurić in Alenke Malej odlično izkazala. Prvenstvo je bilo obenem Finale FLL regije Adria, Robosončki pa s tokratnim uspehom potujejo na svetovno prvenstvo v Houston.
Pisalo se je leto 1973, ko je tedaj še 12-letni Brane začel zapisovati vremenski dnevnik z opazovanji. Štirikrat na dan je vpisoval stanje neba, temperaturo, smer in hitrost vetra in morebitne pojave, kot sta dež ali megla. 15 let kasneje je v vlogi napovedovalca vremena prvič stopil pred kamere in v dobrih dveh minutah s pomočjo grafike oblačka ali sončka pogovorljivo skrčil skupek podatkov, prognoz in analiz povezanih z aktualnim stanjem v atmosferi. To počne, sicer bolj poredkoma še dandanes, zato pa toliko bolj v radijski različici, ko ga mestoma lahko slišimo tudi na naših valovih vsak delovnik kmalu po osmi. Ob svetovnem dnevu meteorologije, ki ga obeležujemo 23. marca, smo na pogovor povabili priznanega meteorologa tržaških korenin, njegov oče se je rodil na Opčinah in odraščal v Trstu, Braneta Gregorčiča. Na sedežu Agencije Republike Slovenije za okolje ga je obiskal kolega Iztok Novak Easy.
Boris Kokalj iz skupine Kokosy je predstavil prvo letošnjo pomladno Pesem in pol, skladbo 'Lukatova mami'.
Pred letom dni je svoj dom za ukrajinske begunce odprla tudi družina Egona Stoparja iz okolice Ajdovščine. Najprej so gostili dve mamici z otrokoma in babico, danes pa pri družini ostajata Yana in sin Ilija ter gospa Valentina. Postali smo prava družina, povedo nasmejanih obrazov, skupaj namreč praznujejo tudi rojstne dneve in hodijo na izlete. Obiskala jih je Karin Zorn Čebokli.
Mineva leto dni, odkar so na Debelem rtiču uredili namestitveni center za državljane Ukrajine, ki so zaprosili za začasno mednarodno zaščito. To je že leto dni dom Marije, njenega sina, Ajline in njene družine. Tjaša Škamperle se je z njima pogovarjala o življenju pri nas.
Najpomembnejši slovenski skladatelji in pisci besedil so se pred vrsto leti potegovali, da bi prav ona pela njihova dela. Zanjo so pisali najtežje pesmi, ki so zahtevale izjemen glasbeni razpon. Naivna lastovka, kot se je nekoč samopoimenovala, je pomembno zaznamovala zlate čase Slovenske popevke. Zdaj že veste - on je Elda Viler. Hči Ana nam je nedavno poslala njeno novo pesem, v kateri sta z mamo znova združili glasova. Naslov pesmi je "Stare kosti".
Danes bomo spoznali glasbenika in producenta iz Lucije, ki svoje pesmi podpisuje z nadimkom Caro mio. Andrej Stanič, tako je njegovo pravo ime, je na krilih »Do-it-yourself« gibanja posnel in sproduciral osem skladb, ki jih je v zadnjih dveh letih zasidral na pretočnih glasbenih platformah bandcamp in youtube. Pogovoru z njim in k poslušanju njegove muzike, ki se ne utaplja v nedrjih popularne glasbe in blišča, lahko prisluhnete danes ob 11h.
V ponedeljek so v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper odprli razstavo o skladatelju in publicistu Ubaldu Vrabcu, čigar življenjsko delo predstavlja pomemben doprinos h glasbeni kulturi na Slovenskem. Na odprtju so bili tudi vsi trije avtorji razstave, s katerimi se je pogovorila Anita Urbančič.
Zadnji glasbeni izdelek bratskega dvojca 2B, skladba 'Do 5. dimenzije', je postala Pesem in pol. Naš sogovornik je bil Gašper Mihelič.
Sodobna pop country pesem 'Bleda senca' je postala Pesem in pol. Ustvarila jo je kraška ustvarjalka Moya, ki za letos napoveduje izdajo svojega drugega albuma.
Rusija je prav pred letom dni začela vojaško agresijo v Ukrajini. Odtlej je pred vojno zbežalo več milijonov ljudi, ki iščejo zatočišče in novo življenje. Za številkami se vedno skrivajo življenja posameznikov, to pomeni več milijonov različnih zgodb. Če bi bilo vse drugače, bi se 16-letni Boris Kalašnikov s prijatelji sprehajal po centru Harkova, morda obiskal kakšno gledališko predstavo ali pa se spogledoval s svojo simpatijo v mestnem parku. Kruta usoda ga je prisilila, da je zapustil Ukrajino in svojo oazo miru in sreče našel v Sloveniji. Trenutno živi v Ankaranu. Ker ga zanima umetnost in igra, se je hitro vpel v kulturno življenje tega obalnega mesta in slovenščina mu ne povzroča več preglavic. Gotovo ne mine dan, da ne bi razmišljal o svoji državi, kljub temu, da ima pri nas skoraj vse, kar potrebuje. Svojo zgodbo je zaupal Boštjanu Simčiču.
Ob obalah severnega Jadrana se spopadajo z izjemno nizkim vodostajem, ki denimo v Benetkah otežuje vodni promet. Nizko oseko v teh dneh beležijo tudi na Hrvaškem in pri nas. Kot pojasnjujejo strokovnjaki, do tako nizkih vodostajev pride zaradi kombinacije trenutnega visokega zračnega pritiska in luninega mlaja. Tjaša Škamperle se je o tem, kam je izginilo morje, pogovarjala z Matjažem Ličerjem, raziskovalcem na Agenciji RS za okolje in na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo.
Pred javnim predavanjem v Kopru smo gostili koprskega zgodovinarja prof. dr. Darka Darovca. Tema pogovora so bila nova znanstvena odkritja, vezana na statute Koprskega komuna. Pomembna novost je (ponovno) odkritje koprskega statuta, ki naj bi bil iz leta 1380 in ga hranijo v Državnem arhivu Benetke, kot tudi med drugo svetovno vojno odtujeno arhivsko gradivo koprskega komuna.
Peter Lovšin je aktualno Pesem in pol 'Ne bom šel na vojsko' posvetil staremu očetu, vlakovodji, Jožetu Lovšinu, ki se je na avstro-ogrski strani boril v Galiciji in na Soški fronti.
Tudi starejši, ki so šolanje že zdavnaj končali, se pogosto sprašujejo o smiselnosti svoje kariere. Karierni razvoj se pravzaprav ne določa samo v mladosti, karierni razvoj je vseživljenjska kategorija. Naša poklicna pot ni nepovratna izbira, ki jo izvedemo kot mladostniki, tudi v zrelih letih se mnogi odločajo za spremembo svoje profesionalne poti. O vseživljenjskem kariernem razvoju in pomenu iskanja svojih potencialov, ki so najboljši za družbo in naš doprinos k skupnosti, smo govorili s Petro Verbič z Ljudske univerze Koper.
Neveljaven email naslov