Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Aigul Hakimova, Kirgizija

28.06.2016

Njeno ime v kirgiščini pomeni mesečev cvet, njen priimek brez rusificirane končnice pa v muslimanskem svetu modrec. Aigul Hakimova torej prihaja iz Kirgizije, v Sloveniji živi 15 let, dela v turizmu, je mati, ki s svojim otrokom govori slovensko, in aktivistka, občutljiva na nepravičnosti v družbi. V zadnjem času v javnosti nastopa kot predstavnica Socialnega centra Rog in uporabnica Tovarne Rog, v Drugem pogledu pa smo jo spoznali v nekoliko drugačni luči.

Njeno ime v kirgiščini pomeni mesečev cvet, njen priimek (brez rusificirane končnice) pa v muslimanskem svetu modrec. Aigul Hakimova torej prihaja iz muslimanske Kirgizije, v Sloveniji živi 15 let in se v svojo rojstno državo ne misli vrniti.

“V Kirgiziji pravijo, da punca, ki je rojena v eni hiši, dobi krila in odleti. Ustvari si svojo družino, svoje okolje nekje drugje. Mislim, da sem jaz to naredila. Nimam domovine. Imam prostor, kjer živim, ki sem ga ustvarjala s svojimi prijatelji, s svojo družino. Tu v Sloveniji. In bom ostala tukaj. Edino vprašanje, ki se pojavi, je: kje bom živela, ko bom stara 60 let? V najemu ali morda kje drugje?” 

Aigul Hakimova priznava, da je v Sloveniji v tem pogledu migrantom zelo težko. Boji se, da bo njena družina z enim rednim in enim honorarnim dogodkom  prisiljena celo življenje živeti v najemu.

“Kot migrant težko prideš do strehe nad glavo. Bodo rekli: je treba delati in vzeti kredit! Ampak tudi če delaš, nisi upravičen do kreditov. Premajhne dogodke imamo. In nismo več tako mladi. Seveda moramo premišljevati o tem, kakšna bo naša starost. Mislim, da so v takšnem položaju predvsem tisti, ki nimajo možnosti, da nekaj podedujejo, ki nimajo možnosti, da so del mikroskupnosti. Moramo povedati naglas, da je ta družba družba razlik. Če je en del družbe izpostavljen tej neenakosti, potem bi pričakovala, da se drug del družbe z neko občutljivostjo odzove na to nepravičnost.” 

Ni čudno, da so njena lastna izkušnja, občutljivost za nepravičnost in odprto srce Aigul pripeljali do tega, da deluje v Socialnem centru Rog v Tovarni Rog, ki ponuja prostor ljudem iz roba družbe – pred leti delovnim migrantom, izbrisanim, zadnje čase beguncem. Prav od slednjih se je naučila, kako majhne so v resnici naše težave, kako preživeti z 18 evri na mesec, kako močna je lahko volja do življenja, in kako hitro lahko izgubiš prijatelje – marsikdo od beguncev se je namreč naveličal krožiti v našem nespodbudnem azilnem birokratskem kolesju. Tak je sistem, kakšni pa smo ljudje?

“Ljudje so pokazali, da so čutni, so solidarni. Izgleda pa, da ljudje tu res nimajo veliko časa, ker morajo delati, plačevati kredite, in so v vrtincu neke neobčutljivosti. Slovenci se mi zdijo sicer zelo delaven narod, tudi prijazni so zelo, ampak prijazni so do te mere, ko ne posežeš v njihovo privatno življenje.” 

Kot delavka v turistizmu sicer Aigul Slovenijo tujcem predstavlja v najlepši luči. Prav tako si ne predstavlja, da bi živela kje drugje. Še vedno se spominja, kako je bila, ko je pred 15 leti prišla v Slovenijo študirat, očarana nad lepoto te deleže, urejenostjo, infrastrukturo, varnostjo. Slovenija je bila njena izbira. V Kirgiziji je študirala mednarodne odnose, diplomacijo, tudi filozofijo, in ko so imeli študentje eksistencializma možnost študija v tujini, je bila naša država med vsemi najbolj zahodno.

“Po razpadu Sovjetske zveze smo bili namreč prisiljeni razmišljati o tem, da si poiščemo svojo prihodnost nekje drugje. Slovenija je bila izbira, prav posebej sem si jo izbrala, ker se mi je zdelo, da je tista, ki mi lahko omogoči, da ostanem in da se ne vrnem nazaj. Nisem se hotela vrniti nazaj iz dveh razlogov. Prvič, materialni položaj mladine leta 2000 je bil v Kirgiziji zelo šibak. In drugič, kot punca, kot oseba ženskega spola sem imela precej omejene možnosti – tako na nivoju družinskega življenja kot na nivoju profesionalnega ustvarjanja. Pa tudi ta uporniška drža je bila v meni vedno prisotna. Nisem se hotela prilagoditi nekim pravilom, ki so bila družbeno ustvarjena in so omejevala predvsem punce.”

Kirgizija je po besedah naše sogovonice zelo tradicionalna in patriarhalna država – čeprav so že v Sovjetski zvezi spodbujali izobraževanje žensk in še zdaj velja, da tam vsi hodijo na fakulteto. Vseeno – ženska je tista, ki mora biti doma, ki mora skrbeti za lastno družino in za družino svojega moža. Aigul opozori na težaven položaj mladih žena, snah, na katere v moževi družini pade ogromna količina dela.

“Ko sem prišla po študiju za krajši čas domov, sem povedala svoji mamici, da ne odobravam takšnega načina obravnave naše mlade snahe – ker takrat se je poročil moj brat. Da se mi zdi to malo preveč tradicionalno, patriarhalno, da bi si morali delo porazdeliti.”

Zdi se, da se Aigul, ki se v mainstream družbi počuti le kot potrošnica, torej nekoristno, bori za tiste neslišane – pa naj bo to v Kirgiziji za položaj žensk ali v Tovarni Rog za tiste, ki si želijo v Sloveniji ustvariti boljše in varnejše življenje. Njen aktivizem v Sloveniji ne plačuje položnic, odpira pa svoboden prostor za ljudi, ki jih slovenska družba ne zna ali noče vključiti, in kjer se dogajata obojestranska socializacija in učenje. Zato je, pravi Aigul Hakimova, za Socialni center Rog Tovarna Rog življenjskega pomena.

 


Drugi pogled

396 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Aigul Hakimova, Kirgizija

28.06.2016

Njeno ime v kirgiščini pomeni mesečev cvet, njen priimek brez rusificirane končnice pa v muslimanskem svetu modrec. Aigul Hakimova torej prihaja iz Kirgizije, v Sloveniji živi 15 let, dela v turizmu, je mati, ki s svojim otrokom govori slovensko, in aktivistka, občutljiva na nepravičnosti v družbi. V zadnjem času v javnosti nastopa kot predstavnica Socialnega centra Rog in uporabnica Tovarne Rog, v Drugem pogledu pa smo jo spoznali v nekoliko drugačni luči.

Njeno ime v kirgiščini pomeni mesečev cvet, njen priimek (brez rusificirane končnice) pa v muslimanskem svetu modrec. Aigul Hakimova torej prihaja iz muslimanske Kirgizije, v Sloveniji živi 15 let in se v svojo rojstno državo ne misli vrniti.

“V Kirgiziji pravijo, da punca, ki je rojena v eni hiši, dobi krila in odleti. Ustvari si svojo družino, svoje okolje nekje drugje. Mislim, da sem jaz to naredila. Nimam domovine. Imam prostor, kjer živim, ki sem ga ustvarjala s svojimi prijatelji, s svojo družino. Tu v Sloveniji. In bom ostala tukaj. Edino vprašanje, ki se pojavi, je: kje bom živela, ko bom stara 60 let? V najemu ali morda kje drugje?” 

Aigul Hakimova priznava, da je v Sloveniji v tem pogledu migrantom zelo težko. Boji se, da bo njena družina z enim rednim in enim honorarnim dogodkom  prisiljena celo življenje živeti v najemu.

“Kot migrant težko prideš do strehe nad glavo. Bodo rekli: je treba delati in vzeti kredit! Ampak tudi če delaš, nisi upravičen do kreditov. Premajhne dogodke imamo. In nismo več tako mladi. Seveda moramo premišljevati o tem, kakšna bo naša starost. Mislim, da so v takšnem položaju predvsem tisti, ki nimajo možnosti, da nekaj podedujejo, ki nimajo možnosti, da so del mikroskupnosti. Moramo povedati naglas, da je ta družba družba razlik. Če je en del družbe izpostavljen tej neenakosti, potem bi pričakovala, da se drug del družbe z neko občutljivostjo odzove na to nepravičnost.” 

Ni čudno, da so njena lastna izkušnja, občutljivost za nepravičnost in odprto srce Aigul pripeljali do tega, da deluje v Socialnem centru Rog v Tovarni Rog, ki ponuja prostor ljudem iz roba družbe – pred leti delovnim migrantom, izbrisanim, zadnje čase beguncem. Prav od slednjih se je naučila, kako majhne so v resnici naše težave, kako preživeti z 18 evri na mesec, kako močna je lahko volja do življenja, in kako hitro lahko izgubiš prijatelje – marsikdo od beguncev se je namreč naveličal krožiti v našem nespodbudnem azilnem birokratskem kolesju. Tak je sistem, kakšni pa smo ljudje?

“Ljudje so pokazali, da so čutni, so solidarni. Izgleda pa, da ljudje tu res nimajo veliko časa, ker morajo delati, plačevati kredite, in so v vrtincu neke neobčutljivosti. Slovenci se mi zdijo sicer zelo delaven narod, tudi prijazni so zelo, ampak prijazni so do te mere, ko ne posežeš v njihovo privatno življenje.” 

Kot delavka v turistizmu sicer Aigul Slovenijo tujcem predstavlja v najlepši luči. Prav tako si ne predstavlja, da bi živela kje drugje. Še vedno se spominja, kako je bila, ko je pred 15 leti prišla v Slovenijo študirat, očarana nad lepoto te deleže, urejenostjo, infrastrukturo, varnostjo. Slovenija je bila njena izbira. V Kirgiziji je študirala mednarodne odnose, diplomacijo, tudi filozofijo, in ko so imeli študentje eksistencializma možnost študija v tujini, je bila naša država med vsemi najbolj zahodno.

“Po razpadu Sovjetske zveze smo bili namreč prisiljeni razmišljati o tem, da si poiščemo svojo prihodnost nekje drugje. Slovenija je bila izbira, prav posebej sem si jo izbrala, ker se mi je zdelo, da je tista, ki mi lahko omogoči, da ostanem in da se ne vrnem nazaj. Nisem se hotela vrniti nazaj iz dveh razlogov. Prvič, materialni položaj mladine leta 2000 je bil v Kirgiziji zelo šibak. In drugič, kot punca, kot oseba ženskega spola sem imela precej omejene možnosti – tako na nivoju družinskega življenja kot na nivoju profesionalnega ustvarjanja. Pa tudi ta uporniška drža je bila v meni vedno prisotna. Nisem se hotela prilagoditi nekim pravilom, ki so bila družbeno ustvarjena in so omejevala predvsem punce.”

Kirgizija je po besedah naše sogovonice zelo tradicionalna in patriarhalna država – čeprav so že v Sovjetski zvezi spodbujali izobraževanje žensk in še zdaj velja, da tam vsi hodijo na fakulteto. Vseeno – ženska je tista, ki mora biti doma, ki mora skrbeti za lastno družino in za družino svojega moža. Aigul opozori na težaven položaj mladih žena, snah, na katere v moževi družini pade ogromna količina dela.

“Ko sem prišla po študiju za krajši čas domov, sem povedala svoji mamici, da ne odobravam takšnega načina obravnave naše mlade snahe – ker takrat se je poročil moj brat. Da se mi zdi to malo preveč tradicionalno, patriarhalno, da bi si morali delo porazdeliti.”

Zdi se, da se Aigul, ki se v mainstream družbi počuti le kot potrošnica, torej nekoristno, bori za tiste neslišane – pa naj bo to v Kirgiziji za položaj žensk ali v Tovarni Rog za tiste, ki si želijo v Sloveniji ustvariti boljše in varnejše življenje. Njen aktivizem v Sloveniji ne plačuje položnic, odpira pa svoboden prostor za ljudi, ki jih slovenska družba ne zna ali noče vključiti, in kjer se dogajata obojestranska socializacija in učenje. Zato je, pravi Aigul Hakimova, za Socialni center Rog Tovarna Rog življenjskega pomena.

 


02.04.2019

“Vsaj na tri leta rabim Buenos Aires”

Bea Tomšič Amon se je slovenskima staršema rodila v argentinski prestolnici Buenos Aires. V več milijonskem mestu je preživela otroštvo in mladost, prvo potovanje v Slovenijo pa je bilo darilo staršev ob zaključku študija arhitekture. Zaradi želje po študiju na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani je tukaj ostala. V Sloveniji živi že 30 let z vmesno štiriletno prekinitvijo.


26.03.2019

Gruzijec Tamazi Nozadze

K nam je prišel iz večini Slovencev precej nepoznane države z nenavadnim jezikom in posebno pisavo. Kljub temu, da živi na podeželju, kjer so tujci bolj izjema kot pravilo, Gruzijec Tamazi Nozadze vedno poudari, kako lepo so ga sprejeli domačini. Tu se on in njegova družina počutijo odlično, v resnici ima le en velik problem, kot pravi sam - zaradi prijaznih ljudi in številnih novih prijateljev mu vedno primanjkuje časa. Se pa čas marsikomu ustavi v njegovi gruzijski restavraciji na obrobju Ljubljane, kjer ga je obiskala Andreja Čokl.


19.03.2019

Čeh Vojta Hemala

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


12.03.2019

” A boste kavo, lepotica? Kave ne, potico pa bi.”

Ime mesta Aarburg v kantonu Aargau v osrčju Švice vam verjetno ne pove prav veliko. Veliko bližje so nam Habsburžani, ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi, ki je velik pečat pustila tudi na naših tleh. In če niste vedeli Habsburžani izvirajo prav iz tega švicarskega kantona, iz mesta Aarburg, ki je od precej večjega Basla oddaljen 40 kilometrov, pa prihaja tudi Esther Kompare. Dolgo časa je bila vpeta v svet bančništva, pozneje je delala na matičnem uradu, po upokojitvi pa je Švico zamenjala za Slovenijo. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je za njeno selitev kriva ljubezen. Življenje v Sloveniji označuje z besedico »luksuz«, hkrati pa je v naši državi prepoznala številne neizkoriščene možnosti, prepričana je, da bi politiki morali narediti precej več, da se nam ne bi dogajal »beg možganov«. Kakšne so možnosti, da Slovenija nekoč postane druga Švica?


05.03.2019

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


26.02.2019

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


19.02.2019

Irene Debeljak, Filipini

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


12.02.2019

Minyoung Chang, Koreja

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


05.02.2019

Manas Mussapirov, Kazahstan

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


29.01.2019

Tetyana Makara, Ukrajina

Tetyana Makara iz mesta Stryi v okolici Lvova v Ukrajini je v Slovenijo prišla pred 11 leti. Poročila se je namreč s Slovencem, ki pa ga je spoznala v svoji domovini, med njegovim obiskom te nekdanje sovjetske republike. Kot je povedala kolegici Andreji Čokl, je Slovenijo brez večjih težav sprejela kot svojo novo domovino. Kadar se v njej vendarle prebudi domotožje, pa si pomaga z ukrajinsko hrano in pogovorom z ostalimi priseljenci iz držav nekdanje Sovjetske zveze. Teh v Sloveniji ni malo in radi se ustavijo v ruski trgovinici sredi Ljubljane, kjer Tetyana prodaja rusko hrano in druge izdelke iz Rusiji bližnjih dežel.


22.01.2019

Mehičan Miguel Eckles Gomez

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


15.01.2019

“Slovenščina je hipster jezik”

Slovenščino je poleg v Sloveniji mogoče študirati tudi v naših sosednjih državah, pa recimo v Bolgariji, Franciji, Španiji, Veliki Britaniji, celo na Japonskem in Kitajskem, če naštejemo le nekaj držav. Med njimi je tudi Poljska, kjer jo poučujejo v petih krajih – Varšavi, Gdansku, Katovicah, Krakovu in Lodžu. Iz slednjega prihaja Karolina Pyzik. V Slovenijo jo je prek študijske izmenjave leta 2013 pripeljal prav študij slovenščine, ki ji je Karolina nadela naziv hipster jezika. Kot pojasnjuje je za njeno odločitev za študij “sokriv” oče.


08.01.2019

Eyachew Tefera iz Etiopije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


01.01.2019

Francoz Nicolas Neve

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


25.12.2018

Rusinja Olga Kajba

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


18.12.2018

Laura Tobin z Irske

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


11.12.2018

“Tu sem doživel le eno stavko.”

Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.


04.12.2018

Američanka in vlogerka Mariah Dolenc

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


27.11.2018

Avstralec Steve Hartley

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


20.11.2018

Richard Matondo Kimpala iz Demokratične republike Kongo

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


Stran 12 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov