Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bo otoplitev odnosov na korejskem polotoku trajala dlje od športnih iger? Severna in Južna Koreja bosta na tokratnih Olimpijskih igrah v Pyeongchangu na otvoritveni slovesnosti nastopili pod isto – zastavo korejskega polotoka. Večini Južnokorejcev ta politična gesta ni povšeči, tamkajšnja politika pa upa, da bo to zmanjšalo nevarnost jedrske vojne, medtem ko politični analitiki ocenjujejo, da je Pjongjang s tem zamajal odnos na osi Seul – Washington. Avtorica: Rajka Pervanje.
Bo otoplitev odnosov na korejskem polotoku trajala dlje od športnih iger?
Severna in Južna Koreja bosta na tokratnih Olimpijskih igrah v Pyeongchangu na otvoritveni slovesnosti nastopili pod isto – zastavo korejskega polotoka. Večini Južnokorejcev ta politična gesta ni povšeči, tamkajšnja politika pa upa, da bo to zmanjšalo nevarnost jedrske vojne, medtem ko politični analitiki ocenjujejo, da je Pjongjang s tem zamajal odnos na osi Seul – Washington.
Južnokorejski predsednik Moon Jae In je sprejel oljčno vejico iz novoletne poslanice severnokorejskega voditelja Kim Jong Una, ki si je zaželel sodelovanja severnokorejskih športnikov na olimpijskih igrah v sosednji državi. Naš dopisnik iz Pekinga Uroš Lipušček je povedal:
“Severna Koreja je to izkoristila, da bi nastal vsaj neke vrste premor, ker je proti koncu leta kazalo, da bo ameriški predsednik ukazal preventivni napad na Severno Korejo.”
Medtem kar tri četrtine Južnokorejcev ne podpirajo te politične geste. Profesor na katedri za korejsko združitev, diplomacijo in varnost na korejski univerzi Nam Sung Wook:
“Da bi lahko izpeljali uspešne Olimpijske igre v Pyeongchangu, bi morale biti pripravljene v skladu z olimpijskim duhom, v skladu s katerim sta šport in politika ločeni zadevi.”
Sodelovanje Severne Koreje na olimpijskih igrah v Južni Koreji ima predvsem velik simboličen pomen. Vsaj med trajanjem športnih iger jedrskih groženj s strani te države ni več. Južnokorejska stran je v izogib temu celo preložila vsakoletne vojaške vaje z Združenimi državami Amerike. Uroš Lipušček:
“Severni Koreji je uspelo poriniti neke vrste klin med odnose med ZDA in Južno Korejo, predvsem ker so Američani vztrajali pri trdi liniji, južnokorejski predsednik pa se je zavzemal za bolj fleksibilno stališče, za vnovični začetek pogovorov.”
Profesor za kitajsko in korejsko zgodovino na univerzi Yonsei v Seulu, John Delury:
“Slon v sobi je jedrski in raketni program in največja težava diplomacije je, kako uporabiti konstruktiven med-korejski dialog kot vzvod za vključitev Združenih držav v preudarno diplomacijo in pogajanja. Severna Koreja se z Južno Korejo ne bo pogajala glede jedrskih vprašanj, to ve vsak.”
Severna Koreja, tako kot številne druge države, vidi svoje jedrsko orožje kot garant miru. Je torej korejski polotok brez jedrskega orožja sploh še realna možnost? Uroš Lipušček pravi:
“Tako ZDA kot Kitajska kot Rusija še naprej formalno in javno vztrajajo pri tem, da bi s polotoka odstranili vse jedrsko orožje, vendar jaz mislim, da so to pobožne želje, ker se Kim Jong Un pod nobenim pogojem ne bo odpovedal jedrskemu orožju, še posebej ker ve, kakšno usodo sta doživela libijski predsednik Gadafi in iraški predsednik Sadam Husein ker nista imela jedrskega orožja.”
Olimpijske igre bodo torej prinesle mir, vsaj za čas trajanja športnih tekmovanj. Ko bodo ugasnile olimpijske kamere in se bodo začeli treningi korejskih in ameriških enot pa bo svoje vojaške mišice pokazala tudi Severna Koreja, ki svoj jedrski in raketni program vidi kot nujnega za preživetje režima.
1135 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Bo otoplitev odnosov na korejskem polotoku trajala dlje od športnih iger? Severna in Južna Koreja bosta na tokratnih Olimpijskih igrah v Pyeongchangu na otvoritveni slovesnosti nastopili pod isto – zastavo korejskega polotoka. Večini Južnokorejcev ta politična gesta ni povšeči, tamkajšnja politika pa upa, da bo to zmanjšalo nevarnost jedrske vojne, medtem ko politični analitiki ocenjujejo, da je Pjongjang s tem zamajal odnos na osi Seul – Washington. Avtorica: Rajka Pervanje.
Bo otoplitev odnosov na korejskem polotoku trajala dlje od športnih iger?
Severna in Južna Koreja bosta na tokratnih Olimpijskih igrah v Pyeongchangu na otvoritveni slovesnosti nastopili pod isto – zastavo korejskega polotoka. Večini Južnokorejcev ta politična gesta ni povšeči, tamkajšnja politika pa upa, da bo to zmanjšalo nevarnost jedrske vojne, medtem ko politični analitiki ocenjujejo, da je Pjongjang s tem zamajal odnos na osi Seul – Washington.
Južnokorejski predsednik Moon Jae In je sprejel oljčno vejico iz novoletne poslanice severnokorejskega voditelja Kim Jong Una, ki si je zaželel sodelovanja severnokorejskih športnikov na olimpijskih igrah v sosednji državi. Naš dopisnik iz Pekinga Uroš Lipušček je povedal:
“Severna Koreja je to izkoristila, da bi nastal vsaj neke vrste premor, ker je proti koncu leta kazalo, da bo ameriški predsednik ukazal preventivni napad na Severno Korejo.”
Medtem kar tri četrtine Južnokorejcev ne podpirajo te politične geste. Profesor na katedri za korejsko združitev, diplomacijo in varnost na korejski univerzi Nam Sung Wook:
“Da bi lahko izpeljali uspešne Olimpijske igre v Pyeongchangu, bi morale biti pripravljene v skladu z olimpijskim duhom, v skladu s katerim sta šport in politika ločeni zadevi.”
Sodelovanje Severne Koreje na olimpijskih igrah v Južni Koreji ima predvsem velik simboličen pomen. Vsaj med trajanjem športnih iger jedrskih groženj s strani te države ni več. Južnokorejska stran je v izogib temu celo preložila vsakoletne vojaške vaje z Združenimi državami Amerike. Uroš Lipušček:
“Severni Koreji je uspelo poriniti neke vrste klin med odnose med ZDA in Južno Korejo, predvsem ker so Američani vztrajali pri trdi liniji, južnokorejski predsednik pa se je zavzemal za bolj fleksibilno stališče, za vnovični začetek pogovorov.”
Profesor za kitajsko in korejsko zgodovino na univerzi Yonsei v Seulu, John Delury:
“Slon v sobi je jedrski in raketni program in največja težava diplomacije je, kako uporabiti konstruktiven med-korejski dialog kot vzvod za vključitev Združenih držav v preudarno diplomacijo in pogajanja. Severna Koreja se z Južno Korejo ne bo pogajala glede jedrskih vprašanj, to ve vsak.”
Severna Koreja, tako kot številne druge države, vidi svoje jedrsko orožje kot garant miru. Je torej korejski polotok brez jedrskega orožja sploh še realna možnost? Uroš Lipušček pravi:
“Tako ZDA kot Kitajska kot Rusija še naprej formalno in javno vztrajajo pri tem, da bi s polotoka odstranili vse jedrsko orožje, vendar jaz mislim, da so to pobožne želje, ker se Kim Jong Un pod nobenim pogojem ne bo odpovedal jedrskemu orožju, še posebej ker ve, kakšno usodo sta doživela libijski predsednik Gadafi in iraški predsednik Sadam Husein ker nista imela jedrskega orožja.”
Olimpijske igre bodo torej prinesle mir, vsaj za čas trajanja športnih tekmovanj. Ko bodo ugasnile olimpijske kamere in se bodo začeli treningi korejskih in ameriških enot pa bo svoje vojaške mišice pokazala tudi Severna Koreja, ki svoj jedrski in raketni program vidi kot nujnega za preživetje režima.
Srbija in Kosovo sta v Bruslju, kjer so po ruskem napadu na Ukrajino odločeni pogasiti žarišča pred svojim pragom, privolila v tako imenovani evropski predlog normalizacije odnosov. Srečanje, ki so ga nekateri napovedovali kot zgodovinski korak, se je končalo brez podpisa, kot običajno s pohvalami na račun konstruktivnosti, a s sporočilom, da so potrebni nadaljnji pogovori. V Srbiji nasprotniki sporazuma predsednika obtožujejo izdaje, saj da bo de facto priznal Kosovo. Tam se vrstijo kritike na račun premierja, ki da bo očitno privolil v zanje sporno Zvezo srbskih občin. Krize, konflikti, predsodki in življenje drug mimo drugega zaznamujejo ritem, ki ga narekujeta Beograd in Priština. Albanci in Srbi na Kosovu si težko predstavljajo skupno življenje, a številni pravijo, da tudi razmere danes niso pravo življenje, zato priložnosti pogosto iščejo na Zahodu.
Ob obletnici ruske invazije na Ukrajino največji spopad v Evropi po drugi svetovni vojni, v katerega je neposredno vpletena ena od zmagovalk, Rusija, druge pa posredno, smo v oddaji Eppur Si Muove – In vendar se vrti dogajanje že osvetlili s stališča begunskega vprašanja in razmisleka, kako naprej. Ali iskati kompromis v trenutku, ko so vpletene strani tako daleč vsaksebi ali pa naj Zahod z orožjem še naprej podpira Ukrajino? Morda do njene zmage, lahko pa tudi do razraščanja konflikta in celo v jedrsko katastrofo. Prav na to nevarnost v Združenih državah Amerike, ki so najpomembnejša podpornica Ukrajine, opozarjajo nekateri mednarodnopolitični realisti. Nekateri gredo še dlje in v analizi ameriške politike do Rusije v zadnjih tridesetih letih opredeljujejo niz korakov ZDA in zavezništva Nato, ki so ključno prispevali, da se je na vzhodu Evrope leta 2022 razplamtela vojna. Eden izmed njih je zgodovinar Benjamin Abelow, avtor knjige z naslovom »Kako je Zahod pripeljal vojno v Ukrajino«, ki jo bralci pri nas zdaj dobivajo tudi v slovenskem prevodu. Z njim se je pogovarjal avtor današnje oddaje, ameriški dopisnik Andrej Stopar. Z oziranjem na zadnja tri desetletja razvoja odnosov med Zahodom in Rusijo tako zaokrožamo ukrajinsko trilogijo ob obletnici začetka vojne.
24. februarja lani je ruski predsednik Vladimir Putin obvestil državljane, da se je odločil za posebno vojaško operacijo s ciljem demilitarizacije in denacifikacije Ukrajine oziroma agresijo na nekdanjo bratsko sovjetsko republiko. Danes lahko ugotovimo, da je bilo to logično nadaljevanje dogajanja po letu 2013 ali še prej, po razpadu Sovjetske zveze. A tako krvavega razpleta ni pričakoval nihče. Evropa je v vojni, ki ji ni videti konca. Naj zahodne demokracije z orožjem brezpogojno podpirajo Ukrajino ali pa bi bilo treba začeti iskati mirno rešitev, ki bi zahtevala popuščanje obeh vpletenih strani? O tem smo se pogovarjali s strokovnjakoma Dragom Dakičem Prelcem in Miroslavom Gregoričem.
Od začetka ruske agresije na Ukrajino 24-ega februarja lani je bilo na obeh straneh ubitih več deset tisoč ljudi, begunska kriza v Evropi je najhujša po drugi svetovni vojni. Znotraj Ukrajine, kjer je pred vojno živelo 44 milijonov ljudi, je razseljenih skoraj 6 milijonov prebivalcev. Po vsej Evropi pa jih je po podatkih Združenih narodov skoraj 8 milijonov, od teh jih je 5 milijonov že v programih začasne zaščite ali podobnih nacionalnih shemah. 300 tisoč jih je zbežalo v države zunaj Evrope.
Kako na omejenem planetu, na katerem število človeških prebivalcev še kar vztrajno narašča, ljudem omogočiti spodobno življenje in ustrezno kakovost javnih storitev ob hkratnem zagotavljanju trajnostnih vidikov, to je ob upoštevanju, da so naravni viri omejeni, in ob kar najmanjšem povzročanju okoljske škode? Ideja, da moramo namesto gospodarske rasti v ospredje postaviti povsem druga merila, kot so kakovost življenja, zadovoljstvo, tudi sreča, ima vse več privržencev. Številni tudi poudarjajo, da se moramo načrtno lotiti odrastí, sicer tvegamo, da se bo ta zgodila nenačrtovano in nam zaradi svoje nepredvidljivosti povzročila velike težave.
Švedska je z začetkom leta že tretjič prevzela predsedovanje Svetu EU. V težkih časih za staro celino, ki se še vedno sooča z gospodarskimi posledicami pandemije Covida-19, predvsem pa s posledicami ruskega napada na Ukrajino, si je nordijska država zastavila predvsem štiri prednostne naloge: varnost in enotnost, kratkoročna in dolgoročna konkurenčnost gospodarstva, zeleni in energetski prehod ter demokratične vrednote in vladavina prava. Med obiskom skupine bruseljskih dopisnikov na Švedskem, se je naš dopisnik Igor Jurič pogovarjal z več sogovorniki o izzivih, ki so pred predsedujočo državo. Tako o zavlačevanju Turčije pri ratifikaciji pristopnega protokola Švedske in Finske k zvezi NATO, kot tudi o prizadevanjih Švedske, da pripomore k večji konkurenčnosti evropskega gospodarstva in strateški avtonomiji. Veliko vlogo bosta pri tem igrala največji rudnik železove rude v Uniji, saj so v Kiruni odkrili ogromne zaloge strateško pomembnih redkih zemelj in mineralov ter 45 kilometrov oddaljeni vesoljski center Esrange, kjer so v začetku januarja odprli prvo izstrelišče za orbitalne rakete na evropski celini.
Preiskava belgijskega tožilstva o korupciji, s katero naj bi si Katar, pa tudi Maroko, kupovala vpliv v Evropskem parlamentu, je temeljito pretresla evropske ustanove. Evropski poslanci so po odstavitvi Grkinje Eve Kajlí, ki je v središču škandala, izvolili novega podpredsednika parlamenta, za druga dva evropska poslanca, ki sta vpletena v afero, imenovano Katargate, pa so sprožili postopek za odvzem poslanske imunitete. Domnevni vodja korupcijske mreže, nekdanji evropski poslanec iz Italije Antonio Panzeri, je medtem v zameno za milejšo kazen privolil v sodelovanje z belgijskim tožilstvom. Evropski poslanci so se zavzeli za vrsto ukrepov, ki bi med drugim izboljšali preglednost poslanskih stikov z lobisti. Številni se sprašujejo, zakaj šele zdaj, predvsem pa, kaj še bo razkrila afera. Je šlo za nekaj gnilih jabolk ali le za vrh ledene gore?
Dejavniki, ki so povzročili novo prehransko krizo, so še vedno prisotni, zato se svet sooča z nestabilno prehransko oskrbo velikih razsežnosti. Izvoz ukrajinskega žita in kmetijskih proizvodov v skladu z lani sklenjenim dogovorom o izvozu iz črnomorskih pristanišč je uravnotežil mednarodno dobavo hrane, vendar bi bila lahko prihodnja žetev precej manjša. Zatika se pri izvozu iz Rusije, saj nekatera podjetja in pristanišča niso pripravljena sprejeti ruskega tovora. Pomanjkanje oziroma visoke cene gnojil pa bodo najbolj prizadeli afriške države, med tem ko evropsko kmetijstvo zaradi vojne prejema obilne dodatne subvencije.
Srbi na severu Kosova so umaknili cestne barikade, pravosodje v Prištini pa je omogočilo obtoženemu srbskemu policistu, da se brani s prostosti. Kosovo se je vnovič izognilo spopadu za suverenost nad štirimi občinami na severu države. Kako dolgo bo še trajalo začasno stanje in kako daleč je končna rešitev kosovskega vprašanja? Medtem se razmere zapletajo v Črni gori, kjer svojo moč v skupščini vse bolj krepi pro-srbska opcija. Marjan Vešligaj se bo v oddaji Eppur si muove - in vendar se vrti o vsem tem pogovarjal z analitikoma Mitjo Žagarjem in Dušanom Janjićem. \n\n\n\n\n
Ena ključnih zunanjepolitičnih aktivnosti Slovenije v prvi polovici leta bo usmerjena k iskanju mednarodne podpore slovenski kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Če bo prepričljivejša od protikandidatke Belorusije, bo Slovenija to nalogo opravljala v letih 2024 in 2025. Kakšne pristojnosti ima kot nestalna članica, kakšno odgovornost in kakšen program ter kakšna sta pomen in moč svetovne organizacije v današnjem svetu?
V Latinski Ameriki oblast spet prevzemajo leve vlade, politični analitiki govorijo o novi rožnati plimi. Kaj to pomeni za prihodnost regije, ki jo zaznamujejo ogromne socialne razlike? Zakaj se kljub velikim naravnim bogastvom življenje tamkajšnjih množic ne izboljša? Več o političnih trendih v Latinski Ameriki, ekonomskih razmerah in vlogi te regije v mednarodni skupnosti v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti.
Tajvan, de facto samostojna, demokratična država, ki si jo prisvaja Kitajska. Predsednik Ši Džinping vse bolj odločno napoveduje priključitev otoka, tudi z orožjem, če bo potrebno. Strah pred morebitno invazijo je po ruskem napadu na Ukrajino dobil konkretnejši obraz. Bi Kitajska lahko po vzoru Rusije napadla Tajvan? Kaj bi to pomenilo za mir v tihomorski regiji, za svet in Evropo, ki je gospodarsko močno odvisna od Kitajske? Dopisnica iz Azije Karmen Švegl je obiskala Tajvan in preverila, kako se pripravlja na morebitno kitajsko invazijo.
Hrvaška bo prvega januarja, devet let in pol po vstopu v Evropsko unijo, postala članica še dveh evropskih integracij: schengenskega območja in območja z evrom. Njena pot v Schengen je bila dolga in zahtevna, saj je morala izpolniti kar 281 priporočil. Po mnenju držav članic - uspešno, mednarodne organizacije za človekove pravice pa menijo, da z nasilnim vračanjem beguncev. Hrvaška si največ koristi od članstva v Schengenu obeta na področju turizma, veselijo se tudi avtoprevozniki, predvsem pa ljudje, ki živijo ob slovensko-hrvaški meji.
Po ruskem napadu na Ukrajino se je Evropa začela pospešeno oboroževati. Nemčija je v zelo kratkem času za oboroževanje namenila 100 milijard evrov posebnega proračuna, hitreje bo povečala tudi delež proračuna za obrambo v prihodnjih letih. Protagonist pošiljanja orožja Ukrajini je v nemški vladni koaliciji postala stranka Zelenih. Ta je veljala za mirovniško stranko, ki se bojuje za splošno razoroževanje. Priča smo popolnemu preobratu nemških Zelenih, ki so se zaradi vojne odrekli temeljnim postulatom stranke.
Svetovno nogometno prvenstvo je eden največjih športnih dogodkov na svetu. Zaradi tega njegov doseg v globalnem smislu presega zgolj športne okvirje, saj se vsaka štiri leta tako ali drugače dotakne več kot polovice Zemljanov. Tokratno prvenstvo gosti Katar, daleč najmanjša država gostiteljica in tudi prva brez nogometne tradicije. Odločitev o gostitelju je mednarodna nogometna zveza FIFA sprejela pred 12 leti in se takoj znašla pod kritikami. Pomisleki so se v dobrem desetletju izkazali za utemeljene, še več, v Katarju trenutno spremljamo prvenstvo, ki se ne more otresti takšnih in drugačnih zapletov izven igrišča.
Rusko-ukrajinska vojna je v ospredje postavila tudi pomembno vprašanje z zgodovinskimi koreninami in posledicami, to je nedokončan proces izgradnje obeh sodobnih narodov, tako ukrajinskega kot ruskega. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 se je pokazalo, da ruski modeli v Ukrajini ne delujejo, kar je bilo očitno tudi na ukrajinskem verskem prizorišču. Vojna, ki traja že deveti mesec, je razgalila, da je ideologija »ruskega sveta«, ki jo zagovarja Ruska pravoslavna Cerkev, pravzaprav zlitje državne in cerkvene ideologije. O tem kot tudi o vplivih vojne na širitev Nata z novima članicama, bomo govorili v tokratni oddaji Eppur si muove, in vendar se vrti, ki jo je pripravil Miha Lampreht.
Ohranitev cilja stopinje in pol kot zgornje meje globalnega segrevanja je po besedah slovenskih in evropskih pogajalcev glavni cilj podnebne konference v Šarm el Šejku. Toda po več kot četrt stoletja mednarodnih podnebnih pogajanj človeštvu še vedno ni uspelo omejiti izpustov toplogrednih plinov, ki so lani dosegli nov rekordni delež v ozračju. Vendar tudi Evropska unija kot vodilna na področju podnebne politike ni naredila domače naloge, Slovenija pa močno zaostaja tudi za evropskimi cilji.
Združene države Amerike so pretkane z rasnimi vprašanji. Toda rasne klasifikacije so del pravnega sistema šele 50 let. V Združenih državah je od nekdaj cerkev ločena od države zaradi prepričanja, da verske zadeve povzročajo preveč napetosti, da bi jih prepustili pristranskosti vlade. Enako gledajo na rasna vprašanja. V tokratni oddaji Eppur si muove se je ameriški dopisnik Andrej Stopar posvetil rasi, volitvam, univerzam in elitam.
Kitajska je po koncu kongresa komunistične partije, tega pripravijo vsakih 5 let, zajadrala v še avtoritarnejše obdobje vladavine Ši Džinpinga. V minulih letih je ta država do bolezni covid razvila ničelno toleranco, pestita jo starajoča se družba, nepremičninski balon. V mednarodnem okolju pa jo na vse možne načine omejujejo Združene države Amerike v strahu, da bi ji vzpenjajoča se gospodarska azijska gigantka prevzela položaj vodilne svetovne hegemonistične sile. Boj za prevlado velesil vzbuja strah pred jedrskim spopadom.
V drugem krogu brazilskih predsedniških volitev se bosta pomerila dva težkokategornika brazilske politike, zdajšnji predsednik, desničar Jair Bolsonaro in nekdanji levičarski predsednik Lula da Silva. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo na precejšnjo izenačenost obeh kandidatov. Številne Brazilce skrbi, da bi po volitvah lahko izbruhnilo nasilje.
Neveljaven email naslov