Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Hrvaška vstopa v schengensko in evrsko območje

12.12.2022

Hrvaška bo prvega januarja, devet let in pol po vstopu v Evropsko unijo, postala članica še dveh evropskih integracij: schengenskega območja in območja z evrom. Njena pot v Schengen je bila dolga in zahtevna, saj je morala izpolniti kar 281 priporočil. Po mnenju držav članic - uspešno, mednarodne organizacije za človekove pravice pa menijo, da z nasilnim vračanjem beguncev. Hrvaška si največ koristi od članstva v Schengenu obeta na področju turizma, veselijo se tudi avtoprevozniki, predvsem pa ljudje, ki živijo ob slovensko-hrvaški meji.


Eppur si muove - In vendar se vrti

1130 epizod


Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.

Hrvaška vstopa v schengensko in evrsko območje

12.12.2022

Hrvaška bo prvega januarja, devet let in pol po vstopu v Evropsko unijo, postala članica še dveh evropskih integracij: schengenskega območja in območja z evrom. Njena pot v Schengen je bila dolga in zahtevna, saj je morala izpolniti kar 281 priporočil. Po mnenju držav članic - uspešno, mednarodne organizacije za človekove pravice pa menijo, da z nasilnim vračanjem beguncev. Hrvaška si največ koristi od članstva v Schengenu obeta na področju turizma, veselijo se tudi avtoprevozniki, predvsem pa ljudje, ki živijo ob slovensko-hrvaški meji.


15.04.2024

Hrvaška pred volitvami

V sredo bodo na Hrvaškem parlamentarne volitve. Še pred mesecem dni se je zdelo, da se bo vladajoča stranka premierja Andreja Plenkovića sprehodila do nove zmage. Vendar je za presenečenje poskrbel predsednik države Zoran Milanović z napovedjo, da bo sam kandidiral na listi Socialdemokratske partije in se potegoval za mesto premierja. Razmerja med strankami so se čez noč spremenila, celotna predvolilna kampanja pa se je sprevrgla v besedni dvoboj med Milanovićem in politiki iz stranke HDZ. In to kljub temu, da Milanović uradno ne sodeluje v kampanji, saj so hrvaški ustavni sodniki odločili, da to ni v skladu z ustavo. Se Andreju Plenkoviću obeta tretji mandat na čelu hrvaške vlade ali bo koalicijo lažje sestavila levica? Morda Hrvaško čaka manjšinska vlada?


08.04.2024

Še vedno razdeljena Severna Irska

Obiskali smo Severno Irsko, ki je februarja letos vendarle dobila vlado, in sicer po večmesečnem obdobju, v katerem so unionisti zaradi nesoglasij s severnoirskim protokolom o brexitu sestavo vlade blokirali. Vlado čakajo veliki izzivi, zlasti na področju zdravstva in gospodarstva. Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije je obudil tudi razprave o združitvi irskega otoka. Severnoirska družba je več kot četrt stoletja po končanju večdesetletnega obdobja spopadov še vedno zelo razdeljena.


01.04.2024

Boris Tadić: "Evropa je z odhodom Miloševića zamudila priložnost za širitev na Zahodni Balkan"

Za nami je mesec marec, ko se srbska in mednarodna javnost spominjata vrste dogodkov, ki so zaznamovali bližnjo zgodovino Srbije, zahodnega Balkana in Evrope. Minilo je 25 let od Natovega posredovanja proti takratni Zvezni republiki Jugoslaviji, 21 let od atentata na demokratično izvoljenega srbskega premierja Zorana Đinđića. Del srbske javnosti se vsakega 11. marca spomni tudi na smrt Slobodana Miloševića v celici haaškega pripora. Kaj je danes ostalo od sprememb, ki so sledile tem dogodkom? Kje so danes tisti, ki so petega oktobra leta 2000 strmoglavili Miloševićev režim? O tem je beseda tekla z nekdanjim predsednikom Srbije in dejavnim udeležencem takratnih dogodkov Borisom Tadićem.


25.03.2024

20 let članstva Slovenije v zvezi Nato

29.marca bo minilo natanko 20 let od pridružitve Slovenije zvezi NATO. Takratni premier Anton Rop je skupaj še s šestimi voditelji drugih držav, ki so se pridružile zvezi NATO, v Washingtonu predal pristopno pogodbo ameriškemu zunanjemu ministru kot depozitarju pogodbe. Da se Slovenija pridruži zvezi NATO, so se leto dni pred vstopom odločili državljani na referendumu. Za vstop v NATO je takrat glasovalo nekaj več kot 66 odstotkov volilnih upravičencev. Dvajset let pozneje ima NATO dvakrat več članic, do neke mere tudi zaradi ruske agresije na Ukrajino. To predstavlja največjo grožnjo evropski varnosti po drugi svetovni vojni. Države članice severnoatlantskega zavezništva zaradi ruske grožnje pospešeno zvišujejo obrambne izdatke.


18.03.2024

Tehnologije zajemanja ogljika in koliko lahko pri tem pomagajo slovenski gozdovi

Evropski voditelji so se zavezali, da bo Unija do leta 2050 postala podnebno nevtralna, letos so dodali vmesni cilj o zmanjšanju izpustov za 90 odstotkov do leta 2040. Ob tem je Evropska komisija odločila, da je treba v prizadevanja za upravljanje emisij ogljika v industriji vključiti za nekatere sporne tehnologije, ki omogočajo zajemanje in shranjevanje ter tudi vnovično uporabo ogljika, češ da ničelna stopnja izpustov ni mogoča v vseh industrijah. Obstajata dve možnosti zajemanja ogljikovega dioksida; zajemanje pri viru, na primer v cementarnah, in neposredno iz atmosfere. Na kateri stopnji je razvoj teh tehnologij, smo preverili med obiskom pilotskega projekta zajemanja ogljika iz ozračja v Nemčiji. Glede na veliko gozdnatost Slovenije pa smo se vprašali tudi, kakšna je sposobnost naših gozdov kot naravnih nevtralizatorjev ogljika. Kot boste lahko slišali, so lahko naravni ponori tudi dvorezen meč.


11.03.2024

Evropa – suverena ali suverenistična?

Evropsko integracijo že od vsega začetka spremljajo ideje o razkroju skupne Evrope. A te ideje so v preteklem desetletju in tik pred evropskimi volitvami začele dobivati pospešek. Od kod se napajajo in zakaj so tako priljubljene, koliko lahko nosilci teh idej ponudijo učinkovito alternativo zdajšnji ureditvi, ali suverenisti z idejo o manj Evrope lahko prispevajo k skupnemu vseevropskemu reševanju skupnih izzivov in kako protislovno je internacionalno povezovanje zagovornikov nacionalnega interesa?


04.03.2024

Podnebne spremembe v Italiji

Vojnam in drugim krizam navkljub ostaja boj proti podnebnim spremembam največji izziv sodobnega sveta. Ta ne vključuje samo ukrepov, ki bi temeljno znižali obseg onesnaževanja, ampak tudi tiste, namenjene prilagajanju škodi, ki je v minulih desetletjih že nastala. Italija je ena od držav, ki jo posledice podnebnih sprememb redno prizadenejo: od vse pogostejših suš in dolgih obdobij pretoplega vremena do nenadnih rušilnih neurij, primerljivih z lansko nesrečo v Sloveniji. Zaradi spleta okoliščin pa je imela Italija v preteklih letih na voljo kar precej sredstev, s katerimi bi lahko bistveno vplivala na izboljšanje razmer.


26.02.2024

Iran v pripravah na prenos oblasti

V petek bodo v Iranu izbirali kandidate za 290 sedežev v parlamentu in 88 članov Sveta strokovnjakov. Politični analitiki opozarjajo, da je vse, kar se dogaja v državi že najmanj dve leti, povezano s pripravami na miren prenos oblasti, saj je iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej star 84 let. Nova sestava Skupščine izvedencev, ki bo ob morebitni smrti Hameneja oziroma njegovi nesposobnosti vodenja države določila njegovega naslednika, ima tako v svojem prihodnjem 8-letnem mandatu veliko možnosti, da jo doleti ta naloga. V prizadevanjih za mirno predajo oblasti in ohranitev islamske republike je bil Svet varuhov pri pretresanju primernosti in izločanju kandidatov za nastop na volitvah tokrat še bolj natančen. Notranjepolitične razmere vplivajo tudi na iransko zunanjo politiko.


19.02.2024

Rusija in Ukrajina - dve leti kasneje

V tem tednu bomo večkrat slišali, da minevata dve leti od začetka vojne med Rusijo in Ukrajino. A ta vojna prav v teh dneh traja že celo desetletje. Takrat so se namreč začele napetosti na Krimu in v vzhodnih ukrajinskih regijah, nato pa so separatiste podprle tudi ruske paravojaške enote, prevzele nadzor nad nekaterimi upravnimi stavbami in tako podžgale konflikt, ki je pred dvema letoma z napadom na večji del Ukrajine dobil le še večje razsežnosti. V tem času sta se močno spremenili tudi obe državi in njuni ljudje. Na precej mučen sprehod po vsakdanu Rusov in Ukrajincev nas bo popeljal Matej Hrastar.


12.02.2024

Začetek ameriške volilne karavane

Ameriško volilno leto se je s prvimi strankarskimi volitvami komaj začelo, a že sta se izluščila najverjetnejša tekmeca. Donald Trump in Joe Biden. »Številni republikanski volivci se zavedajo Trumpovih pomanjkljivosti, a so prepričani, da so demokrati in Biden čisto zlo. Biden je najbolj dolgočasna in varna demokratska izbira za predsedniško nominacijo, kar si jih lahko zamislite. V politiki je od leta 1972, pa vendar je republikanski tovarni sovraštva uspelo prepričati milijone Američanov, da je Joe Biden zlodej, njegov sin Hunter pa Antikrist.« Tako gost oddaje profesor Jeremy Meyer.


05.02.2024

Južnoafriška tožba proti Izraelu-prelomnica bližnjevzhodne krize?

Bližnjevzhodna kriza je najdlje trajajoča na svetu. Morda bo Južnoafriška tožba proti Izraelu za genocid nad Palestinci njena prelomnica. Zagotovo pa življenje v Gazi in širše nikoli več ne bo takšno, kot je bilo. O tem in tudi drugih vidikih je v oddaji Eppur si muove - in vendar se vrti spregovoril nekdanji predsednik, diplomat in profesor mednarodnega prava doktor Danilo Turk.


29.01.2024

Hrvaško evropsko desetletje

Hrvaška se je Evropski uniji pridružila pred desetimi leti. Po začetniških težavah tako s prilagajanjem zakonodaji kot z izkoriščanjem sredstev iz evropskih skladov, Hrvaška zdaj bolje krmari skozi evropske politike. A samo članstvo v Uniji pa našim južnim sosedom ni prineslo niti velikega gospodarskega napredka niti popolne demokratizacije družbe in oblasti. Navadni državljani Unijo še vedno doživljajo le kot blagajno brezplačnega denarja, k tej podobi pa je v veliki meri pripomogel sam predsednik vlade Andrej Plenković, ki sebi pripisuje skoraj vse zasluge za trenutni položaj Hrvaške v evropski družini. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.


22.01.2024

Ohranjanje statusa quo v Tajvanski ožini

Tajvan je država, ki uradno ne obstaja. Kljub temu se na otoku, ki je po bruto domačem proizvodu na prebivalca prehitel celo Japonsko, v nebo vzpenjajo lesketajoči se nebotičniki. Tajvana si zaradi pritiska Kitajske skoraj nihče več ne upa priznati. Pred prelomnimi predsedniškimi volitvami so iz Pekinga žugali volivcem, naj se odločajo med vojno in mirom; naj torej ne podprejo napačnega kandidata. A so storili prav to, za predsednika otoka so izvolili politika, ki se je nekoč razglašal za borca za pragmatično neodvisnost otoka. Laj Čing Te je med kampanjo svoje stališče omilil in zagovarjal ohranitev statusa quo v Tajvanski ožini. Tajvanci v strahu pričakujejo kitajski odziv, čeprav poznavalci razmer menijo, da se Peking za vojaški spopad vsaj za zdaj ne bo odločil.


15.01.2024

Slovenija v Varnostnem svetu OZN

Združeni narodi so kot institucija nujni v mednarodni skupnosti, a ne delujejo v skladu s temelji, na katerih so bili zasnovani. Predvsem Varnostni svet je talec partikularnih interesov velesil. Slovenija, ki je s prvim januarjem uradno nastopila dveletni mandat nestalne članice Varnostnega sveta, je omenjeni položaj kljub temu prevzela z optimizmom in si bo prizadevala, da bi naredila čim več koristnega.


08.01.2024

Je »socialna« Evropska Unija realnost ali utopija?

Navzven sta sociala in skrb za človeka na vrhu političnih prioritet. Je pa vprašanje, ali politika o tem le govori ali to tudi res živi. Po mnenju Evropejcev iz 27-ih držav članic Unije je ključna vsebina, ki bi jo moral evropski parlament obravnavati v prihodnjem mandatu, boj proti revščini in družbeni izključenosti. Če bi si želeli bolj socialno Unijo, potem bi morale članice za začetek sprejeti standarde enotne davčne politike. V predvolilnem času bomo slišali veliko obljub, s katerimi bodo kandidati nagovarjali državljane – kako realno torej je, da bi vprašanje sociale pristalo na vrhu političnih prioritet? Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.


01.01.2024

Znanost laja, karavana gre dalje

Podnebne konference so – poleg svoje pogajalske vloge glede zavez o zniževanju izpustov toplogrednih plinov – pomembne tudi kot prostor za strokovne razprave, predstavitve in druge dogodke in srečanja okoljevarstvenikov, strokovnjakov, novinarjev in drugih. Pa tudi za pogovore o tem, kako podnebne spremembe vplivajo na življenje v nekaterih najbolj ranljivih državah, in za proteste, ki so bili v Dubaju sicer močno omejeni. Pot na konferenco je financiral podnebni sklad.


25.12.2023

Deset let papeža Frančiška

Ko je Jorge Bergoglio 13. marca leta 2013 postal papež Frančišek, je sprožil val zanimanja, ki se leta ni polegel. Bil je prvi neevropski papež po dvanajstih stoletjih, prvi Južnoameričan in prvi jezuit na prestolu Katoliške cerkve. Kardinalski zbor je od njega pričakoval dvoje: da bo prečistil vatikanske finance in Rimu približal periferije Cerkve. Papeško agendo si je nato popolnil s prizadevanji za revnejšo, evangelijsko in družbeno občutljivo Cerkev, ki bo sprejemala vse, ki so se doslej počutili odrinjene. Toda katoliški svet je desetletje pozneje kljub nespornim Frančiškovim dosežkom razklan med njegove privržence in nasprotnike, skepse pa je vse več tudi v papežu naklonjenih krogih. Razloga sta dva: medijska prenasičenost in nedoslednost v dejanjih – celo pri obravnavi zlorab, pri tem pa bode v oči tudi »primer Rupnik«.


18.12.2023

Nemška vlada pod drobnogledom, pogovor s Stephanom Lambyjem

Vsa Nemčija gleda njegove dokumentarne filme o dogajanju v vladi. Stephan Lamby je priznan dokumentarist, avtor številnih knjig in reden gost pogovornih omizij o politiki. Od blizu je spremljal nekdanjega kanclerja Helmuta Kohla, nekdanjega finančnega ministra Wolfganga Schäubla, leto in pol je komentiral poteze vlade kanclerja Olafa Scholza. Le nekdanja kanclerka Angela Merkel je bila preveč nezaupljiva. O izzivih in napakah trenutne vlade, o tem, kakšno dogajanje predvideva v prihodnosti in zakaj bo Angela Merkel prihodnjo jesen prekinila molk, pojasnjuje v pogovoru z Majo Derčar Stephan Lamby.


11.12.2023

Utrip Gaze

Trpljenje Palestincev v Gazi dobiva biblijske razsežnosti. Je mogoče, da svetovna skupnost 75 let nemo opazuje kršenje vseh pravil, na katerih počiva ureditev po drugi svetovni vojni? Utrip Gaze, utrip Bližnjega vzhoda bomo skušali razložiti z demografsko sliko in pričanjem posameznika z neposredno izkušnjo.


04.12.2023

Realnost ni potrdila teorije o jedrskem odvračanju

V prejšnjih mesecih smo bili priča izraelskemu in ruskemu političnemu poigravanju z mislijo o uporabi jedrskega orožja. Moskva se je umaknila iz dveh pomembnih pogodb, tako Rusija kot Združene države Amerike in Kitajska pa v izjemno zaostrenem ozračju medsebojnih odnosov modernizirajo območja nekdanjih jedrskih poskusov. Udeleženci drugega srečanja podpisnic Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, ki se je v petek končalo v New Yorku, so zato 9 jedrskih držav vnovič pozvali, naj se odpovedo tako jedrskemu orožju kot teoriji o njegovi moči odvračanja od spopadov.


Stran 1 od 57
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov