Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Wei Jingsheng. Kitajski oporečnik, ki je bil kar sedemkrat nominiran za Nobelovo nagrado za mir, zaradi svojih proti režimskih prizadevanj že nekaj let živi v ameriški prestolnici...

08.02.2012


Foto: Prince Roy, Flickr

Wei Jingsheng je eden najbolj znanih kitajskih oporečnikov. Rojen je bil v prestolnici, kar pove že njegovo ime. Če seveda razumete kitajsko.

Zaradi svojega protirežimskega delovanja pa že nekaj let živi v ameriški prestolnici.

Odraščal je v družini, ki je goreče podpirala režim. Obiskoval je šole za partijsko elito. Ko se je po koncu šolanja odpravil na daljše popotovanje po Kitajski pa je spregledal: Komunistični režim za številne rojake ni storil nič dobrega. V 16-letnem Jingshengu je nato vrelo še dobrih 10 let.

Leta 1978 je napisal esej Peta modernizacija in na t. i. zid demokracije prilepil odlomke svojih razmišljanj. To ni bilo pogumno le zaradi vsebine, odkrito je namreč oblast označil za diktaturo, ampak tudi zato, ker se je podpisal in napisal celo svoj naslov.

“Zdaj imajo t. i. zid demokracije kar na internetu. Tam je veliko laže objavljati svoja stališča. V mojih časih si moral svoj esej obesiti na pravi zid. In kopirati. No, pa so se kopije tudi brez interneta razširile po vsej državi.”

Kaj je sledilo, si lahko predstavljate: aretacija in zapor. Kot zatrjuje Wei Jingsheng, so mu v tistih težkih časih prijatelji in družina stali ob strani, čČeprav tega ni pričakoval.

V času, ko sem začel upor, torej v poznih sedemdesetih, sem preprosto povedal tisto, kar je bilo v glavah številnih ljudi. Torej tudi v glavah mojih prijateljev in sorodnikov. Navidezno so bili sicer proti meni, saj so vedeli, da me bodo zagotovo aretirali. Bili so torej proti posledicam, ne pa proti tistemu, za kar sem si prizadeval.”

O času v zaporu ne govori rad. Čeprav politično korekten nasmešek praktično nikoli ne izgine z njegovega obraza. In vneto kaže malce obarvane zobe. Je strasten kadilec in brez slabe vesti zamuja na intervjuje zato, da prej še kakšno prižge.

Z radovednimi očmi zre v sogovornika in čeprav se zdi, da razume vprašanje, čaka na prevod v kitajščino. Dvakrat sem ga vprašala isto! Je res, da je v zaporu svoje proti režimske misli zapisoval kar na toaletni papir?

“Po naključju sem ugotovil, da so zaporniške zapise pregledovali visoki uradniki komunistične partije. Zato sem se odločil, da bom pisal …”

Leta 1997 so ga oblasti, po močnih mednarodnih pritiskih, izpustile. Za njegovo osvoboditev si je prizadeval tudi tedanji ameriški predsednik Bill Clinton. Wei Jingsheng ne deluje pretirano hvaležno, saj ob vsaki priložnosti poudari, da je življenje v Združenih državah Amerike zanj kazen.

“Bil sem pred zelo težko izbiro. Da zapustim državo in lahko izražam to kar mislim, ali pa ostanem in zavedno obmolknem.”

Zato, ker ni utihnil, tudi ko je bilo najbolj težko, je bil že sedemkrat nominiran za Nobelovo nagrado za mir. Ni prepričan, da jo bo kdaj dobil. A, kot zatrjuje, to ni najbolj bistveno.

“Če bi mi nekoč nagrado dalo kitajsko ljudstvo, bi mi pomenila veliko več kot Nobelova.”

Tudi prav. Zagotovo pa bi si zaslužil tudi priznanje mednarodne skupnosti. Časnik The Independent je potem, ko je nagrado leta 2009 dobil ameriški predsednik Barack Obama, sestavil seznam šestih kanditatov, ki bi si jo zaslužili bolj. Med njimi je tudi Wei Jingsheng.


Evropa osebno

716 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Wei Jingsheng. Kitajski oporečnik, ki je bil kar sedemkrat nominiran za Nobelovo nagrado za mir, zaradi svojih proti režimskih prizadevanj že nekaj let živi v ameriški prestolnici...

08.02.2012


Foto: Prince Roy, Flickr

Wei Jingsheng je eden najbolj znanih kitajskih oporečnikov. Rojen je bil v prestolnici, kar pove že njegovo ime. Če seveda razumete kitajsko.

Zaradi svojega protirežimskega delovanja pa že nekaj let živi v ameriški prestolnici.

Odraščal je v družini, ki je goreče podpirala režim. Obiskoval je šole za partijsko elito. Ko se je po koncu šolanja odpravil na daljše popotovanje po Kitajski pa je spregledal: Komunistični režim za številne rojake ni storil nič dobrega. V 16-letnem Jingshengu je nato vrelo še dobrih 10 let.

Leta 1978 je napisal esej Peta modernizacija in na t. i. zid demokracije prilepil odlomke svojih razmišljanj. To ni bilo pogumno le zaradi vsebine, odkrito je namreč oblast označil za diktaturo, ampak tudi zato, ker se je podpisal in napisal celo svoj naslov.

“Zdaj imajo t. i. zid demokracije kar na internetu. Tam je veliko laže objavljati svoja stališča. V mojih časih si moral svoj esej obesiti na pravi zid. In kopirati. No, pa so se kopije tudi brez interneta razširile po vsej državi.”

Kaj je sledilo, si lahko predstavljate: aretacija in zapor. Kot zatrjuje Wei Jingsheng, so mu v tistih težkih časih prijatelji in družina stali ob strani, čČeprav tega ni pričakoval.

V času, ko sem začel upor, torej v poznih sedemdesetih, sem preprosto povedal tisto, kar je bilo v glavah številnih ljudi. Torej tudi v glavah mojih prijateljev in sorodnikov. Navidezno so bili sicer proti meni, saj so vedeli, da me bodo zagotovo aretirali. Bili so torej proti posledicam, ne pa proti tistemu, za kar sem si prizadeval.”

O času v zaporu ne govori rad. Čeprav politično korekten nasmešek praktično nikoli ne izgine z njegovega obraza. In vneto kaže malce obarvane zobe. Je strasten kadilec in brez slabe vesti zamuja na intervjuje zato, da prej še kakšno prižge.

Z radovednimi očmi zre v sogovornika in čeprav se zdi, da razume vprašanje, čaka na prevod v kitajščino. Dvakrat sem ga vprašala isto! Je res, da je v zaporu svoje proti režimske misli zapisoval kar na toaletni papir?

“Po naključju sem ugotovil, da so zaporniške zapise pregledovali visoki uradniki komunistične partije. Zato sem se odločil, da bom pisal …”

Leta 1997 so ga oblasti, po močnih mednarodnih pritiskih, izpustile. Za njegovo osvoboditev si je prizadeval tudi tedanji ameriški predsednik Bill Clinton. Wei Jingsheng ne deluje pretirano hvaležno, saj ob vsaki priložnosti poudari, da je življenje v Združenih državah Amerike zanj kazen.

“Bil sem pred zelo težko izbiro. Da zapustim državo in lahko izražam to kar mislim, ali pa ostanem in zavedno obmolknem.”

Zato, ker ni utihnil, tudi ko je bilo najbolj težko, je bil že sedemkrat nominiran za Nobelovo nagrado za mir. Ni prepričan, da jo bo kdaj dobil. A, kot zatrjuje, to ni najbolj bistveno.

“Če bi mi nekoč nagrado dalo kitajsko ljudstvo, bi mi pomenila veliko več kot Nobelova.”

Tudi prav. Zagotovo pa bi si zaslužil tudi priznanje mednarodne skupnosti. Časnik The Independent je potem, ko je nagrado leta 2009 dobil ameriški predsednik Barack Obama, sestavil seznam šestih kanditatov, ki bi si jo zaslužili bolj. Med njimi je tudi Wei Jingsheng.


22.03.2021

Annie Millan-Gračner

Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, po izobrazbi zdravnica, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo.


15.03.2021

Raimo Summanen

Za Skandinavce in Nordijce velja, da so zadržani ljudje. Tudi redkobesedni, kar pa za našega gosta ne moremo trditi. Našega gosta je v Slovenijo pripeljalo trenersko delo.Finec Raimo Summanen je namreč trener hokejistov Olimpije.


08.03.2021

Rosi Grillmair

Rosi Grillmair, mlada avstrijska umetnica, v odnosu med človekom in umetno inteligenco zaznava omejenost človeške domišljije.


01.03.2021

Marina Martensson

Marina Martensson, simpatična pegasta kodrolaska, je v domovini svoje mame našla mir in vnovič glasbeno zaživela.


22.02.2021

Ukaleq Slettemark

Ukaleq Slettemark je biatlonka, ki prihaja z Grenlandije. S tistimi, ki mislijo, da ljudje tam živijo v iglujih se rada pošali, da živi v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo.


15.02.2021

Mahamed Al Burai

Mohamed al Burai je palestinski begunec. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma, pred slabim letom mu je Slovenija podelila azil.


01.02.2021

Stefan Gunnarsson

Stefan Gunnarsson je vodja trženja na islandski nogometni zvezi in tvorec islandskega nogometnega čudeža.


25.01.2021

Jon Lee Anderson, The New Yorker

Jon Lee Anderson je v svoji bogati novinarski karieri kot dolgoletni dopisnik poročal s številnih vojnih območij na Bližnjem vzhodu in v Afriki, prav posebno ljubezen pa čuti do Latinske Amerike.


18.01.2021

Jaume Subirana

Jaume Subirana je pisatelj in profesor književnosti iz Barcelone, je strasten zagovornik katalonske kulture, neposreden kritik Španije, a hkrati samostojne države ne vidi kot edine možnosti.


11.01.2021

Sašo Niskač

Sašo Niskač se je večkrat selil med različnimi evropskimi mesti in državami ter v Sloveniji deluje kot svobodni umetnik. Producira in organizira festival evropskih kratkih filmov Europanorama.


07.12.2020

Matt Hamlin

Nekdanji marinec iz Puščavskega viharja Matt Hamlin že štiri leta živi v Ljubljani, kjer mesi tudi sladko pecivo po receptih svoje babice iz Arizone.


30.11.2020

Katja Aleksandra Mežek

Katja Aleksandra Mežek je pravnica. Kalifornijo je pred nekaj meseci zamenjala za Kranj. Zakaj je navdušena nad življenjem v Sloveniji, kako svetuje podjetjem in kaj ji je najbolj všeč pri očetovi glasbi?


23.11.2020

Vasilis Kukalani, filmski in gledališki igralec

Gledališki in filmski igralec, režiser in producent Vasilis Kukalani se je rodil v Kölnu v Nemčiji, očetu iz Irana in materi iz Grčije. Pri ustvarjanju se napaja s humanizmom, ki je zanj nekaj najbolj osnovnega. Dejstvo.


16.11.2020

Payman Qasimian

V poslušanje ponovno ponujamo pogovor s Paymanom Qasimianom, ki je moral dvakrat pobegniti iz Irana. Prvič je zatočišče našel v Združenih državah Amerike, zdaj pa živi v Mariboru, kjer dela in se ukvarja z gledališčem.


09.11.2020

Evropa osebno, Yves Langlois

Kanadčan Yves Langlois se je s kolesom odpravil okoli sveta, zdaj pa je “ujet” v Ljubljani
.


02.11.2020

Damir Imamović

Damir Imamović je bosansko-hercegovski pionir novega vala sevdaha. Doštudiral je filozofijo, a se posvetil glasbi. Prvo sevdalinko je odpel na zabavi, ko ga je nekdo izzval, rekoč: saj si vendar iz glasbene družine.


26.10.2020

Heather Corcoran

Od kuratorke v muzeju do Kickstarterjeve direktorice za področje dizajna in tehnologije.


19.10.2020

Simon Chang, tajvansko-slovenski fotograf

Simon Chang je tajvansko-slovenski fotograf, ki ravno te dni razstavlja v ljubljanski Galeriji Fotografija, čeprav je beseda "razstavlja" v teh razmerah nekoliko nerodna. Je pa naš gost vajen izrednih razmer, kar ne nazadnje izpričuje prav omenjena fotografska razstava "Pastirji in klavnica", v kateri Simon predstavlja dve lokaciji, ki ju je obiskal v Kurdistanu v letih 2018 in 2019 – klavnico in psihiatrično bolničnico. Razstava je na nek način nadaljevanje njegovega spremljanja migrantskega vala skozi Slovenijo leta 2015, ko je bil na meji kot fotoreporter, pa tudi prostovoljec.


12.10.2020

Johannes Tralla, estonski novinar

Johannes Tralla je novinar več kot 10 let. Vodi osrednja dnevna poročila, tedensko pripravlja zunanjepolitično oddajo ter pogovorno oddajo, v kateri gosti politike, gospodarstvenike. Šest let je bil bruseljski dopisnik.


05.10.2020

Juliana Kaltakhchan

Juliana Kaltakhchan je ruska podjetnica, ukulelistka in poliglotka. Moskovčanka armenskega porekla, rojena v Beogradu in izobražena v Londonu zdaj že desetletje živi v Sloveniji. 


Stran 7 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov