Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
David Coulthard je na Twitterju »The real DC F1«. Sledilce ceni na dirkališču in na družabnih omrežjih. Na obisku v Sloveniji je govoril o želji, da bi bil prvi ne le na dirki, ampak tudi pri razvoju tehnologije, ki spreminja formulo 1. O oblačni prihodnosti. O uporabi tehnologije v tekmovalne in zasebne namene.
David Coulthard se je znašel v oblaku. Toda ne dimnem, ker bi mu odpovedal motor. “Najbolj očitno je, da človek ob besedi oblak pomisli na vreme. Ampak ne morem mimo računalništva v oblaku, ki je v zadnjih letih res eden ključnih pojmov. Četudi posameznik ne ve, kako ta stvar v oblaku deluje, je vseeno računalništvo v oblaku čedalje bolj pomemben del našega vsakdanjika.”
Prav zato David Coulthard intenzivno spremlja razvoj informacijske tehnologije. O tem, kako tehnologija spreminja šport celo predava, skupaj z znanim motivatorjem Markom Gallagherjem. Tehnologija spreminja oz. po njegovem očitno izboljšuje Formulo 1.
Spreminjajo pa jo tudi družabna omrežja. Zanimivo se mu zdi, da je vsak od 24-ih voznikov letošnjega svetovnega prvenstva dejaven na Twitterju. Skupaj imajo skoraj 5 milijonov sledilcev.
Uporaba zdravega razuma na družabnih omrežjih
Ne le zvezdniki, na družabnih omrežjih so praktično vsi. David Coulthard ima zelo jasno mnenje o tem, da je glavna žrtev široke uporabe omenjenih omrežij zasebnost.
“Pri vseh teh stvareh je treba le uporabiti zdrav razum. Ne glede na to, če gre za razkazovanje v lokalnem okolju ali neprimerno obnašanje na službeni zabavi. Vse stvari imajo posledice. Še posebej, če neprimerno obnašanje razširiš preko tega malega kroga ljudi. Vas, v kateri sem odraščal, ima 350 prebivalcev. Recimo da je najslabša stvari, ki bi jo lahko ušpičil, da bi nag tekel po ulicah. Osramotil bi se pred 350 ljudmi. Če pa uporabljaš Facebook in če na njem objaviš svojo golo fotografijo pa le-ta doseže dobesedno na milijone ljudi.”
David Coulthard osebno ne uporablja Facebooka, zato tudi ne ve, da vam je lahko na Facebooku všeč celo njegova brada. Je pa zato navdušen tviteraš. Pred VN Monaka je zapisal, da je mokra dirka bolj zabavna, suha pa bolj spektakularna.
“Priznam, da mora človek imeti britanski smisel za humor, da to razume. Vremenski vzorci v Monaku se zelo posebni.”
“Zmagoval sem zaradi moštva”
V Monaku je sicer zmagal dvakrat. V 15-ih sezonah je skupno nanizal 13 zmag in se 62–krat povzpel na zmagovalni oder. »Nikoli nisem mislil, da zmagujem zaradi sebe. Zmagoval sem zaradi moštva. Imel sem le eno najbolj vidnih vlog v moštvu, kajti dirka je trenutek, ko vsi gledajo.”
David Coulthard je vesel, da je tekmoval v res izjemnih moštvih. Leta 1993 je začel kot testni voznik pri Williamsu, nadaljeval je pri McLarnu, kariero pa končal leta 2008 pri Red Bullu. Pravi, da je nemogoče opredeliti, kdaj je najbolj čutil, da je Formula 1 moštveni šport. Mu je bilo pa to jasno že kot otroku: “Že kot deček sem na dirke potoval z družino. Moj oče je iskal sponzorje, bil je mehanik, vozil je avtodom. Moja mama je pripravlja stvari, ki sva jih potrebovala in skrbela za naju. Bili smo torej popoln družinski tim!”
Dobrodelno delovanje
David Coulthard pravi, da je imel v življenju veliko srečo. Ne nazadnje je preživel strmoglavljenje letala. Zato nič ne jemlje kot samoumevno in zagreto pomaga Fundaciji Wings for life – Krila za življenje. “Glavna naloga te fundacije je ozaveščanje in zbiranje sredstev za raziskave, ki bi pripeljale do učinkovitega zdravljenja poškodb hrbtenjače. Resnici na ljubo se večina poškodb se ne zgodi v moto športu, ampak se to dogaja navadnim ljudem med vsakodnevnimi opravili. Na primer : zdrsne jim v kopalnici, padejo po stopnicah. Vseeno pa raziskave za zdravljenje okvar hrbtenjače niso deležne izdatnega državnega financiranja. Mislim, da je to odlična funacija z res dobrim namenom.“
Tudi zato je fundaciji namenil prostor na svojem avtomobilu v v nemškem prvenstvu turnih avtomobilov DTM. In ponosno nosi zapestnico z napisom Wings for life.
716 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
David Coulthard je na Twitterju »The real DC F1«. Sledilce ceni na dirkališču in na družabnih omrežjih. Na obisku v Sloveniji je govoril o želji, da bi bil prvi ne le na dirki, ampak tudi pri razvoju tehnologije, ki spreminja formulo 1. O oblačni prihodnosti. O uporabi tehnologije v tekmovalne in zasebne namene.
David Coulthard se je znašel v oblaku. Toda ne dimnem, ker bi mu odpovedal motor. “Najbolj očitno je, da človek ob besedi oblak pomisli na vreme. Ampak ne morem mimo računalništva v oblaku, ki je v zadnjih letih res eden ključnih pojmov. Četudi posameznik ne ve, kako ta stvar v oblaku deluje, je vseeno računalništvo v oblaku čedalje bolj pomemben del našega vsakdanjika.”
Prav zato David Coulthard intenzivno spremlja razvoj informacijske tehnologije. O tem, kako tehnologija spreminja šport celo predava, skupaj z znanim motivatorjem Markom Gallagherjem. Tehnologija spreminja oz. po njegovem očitno izboljšuje Formulo 1.
Spreminjajo pa jo tudi družabna omrežja. Zanimivo se mu zdi, da je vsak od 24-ih voznikov letošnjega svetovnega prvenstva dejaven na Twitterju. Skupaj imajo skoraj 5 milijonov sledilcev.
Uporaba zdravega razuma na družabnih omrežjih
Ne le zvezdniki, na družabnih omrežjih so praktično vsi. David Coulthard ima zelo jasno mnenje o tem, da je glavna žrtev široke uporabe omenjenih omrežij zasebnost.
“Pri vseh teh stvareh je treba le uporabiti zdrav razum. Ne glede na to, če gre za razkazovanje v lokalnem okolju ali neprimerno obnašanje na službeni zabavi. Vse stvari imajo posledice. Še posebej, če neprimerno obnašanje razširiš preko tega malega kroga ljudi. Vas, v kateri sem odraščal, ima 350 prebivalcev. Recimo da je najslabša stvari, ki bi jo lahko ušpičil, da bi nag tekel po ulicah. Osramotil bi se pred 350 ljudmi. Če pa uporabljaš Facebook in če na njem objaviš svojo golo fotografijo pa le-ta doseže dobesedno na milijone ljudi.”
David Coulthard osebno ne uporablja Facebooka, zato tudi ne ve, da vam je lahko na Facebooku všeč celo njegova brada. Je pa zato navdušen tviteraš. Pred VN Monaka je zapisal, da je mokra dirka bolj zabavna, suha pa bolj spektakularna.
“Priznam, da mora človek imeti britanski smisel za humor, da to razume. Vremenski vzorci v Monaku se zelo posebni.”
“Zmagoval sem zaradi moštva”
V Monaku je sicer zmagal dvakrat. V 15-ih sezonah je skupno nanizal 13 zmag in se 62–krat povzpel na zmagovalni oder. »Nikoli nisem mislil, da zmagujem zaradi sebe. Zmagoval sem zaradi moštva. Imel sem le eno najbolj vidnih vlog v moštvu, kajti dirka je trenutek, ko vsi gledajo.”
David Coulthard je vesel, da je tekmoval v res izjemnih moštvih. Leta 1993 je začel kot testni voznik pri Williamsu, nadaljeval je pri McLarnu, kariero pa končal leta 2008 pri Red Bullu. Pravi, da je nemogoče opredeliti, kdaj je najbolj čutil, da je Formula 1 moštveni šport. Mu je bilo pa to jasno že kot otroku: “Že kot deček sem na dirke potoval z družino. Moj oče je iskal sponzorje, bil je mehanik, vozil je avtodom. Moja mama je pripravlja stvari, ki sva jih potrebovala in skrbela za naju. Bili smo torej popoln družinski tim!”
Dobrodelno delovanje
David Coulthard pravi, da je imel v življenju veliko srečo. Ne nazadnje je preživel strmoglavljenje letala. Zato nič ne jemlje kot samoumevno in zagreto pomaga Fundaciji Wings for life – Krila za življenje. “Glavna naloga te fundacije je ozaveščanje in zbiranje sredstev za raziskave, ki bi pripeljale do učinkovitega zdravljenja poškodb hrbtenjače. Resnici na ljubo se večina poškodb se ne zgodi v moto športu, ampak se to dogaja navadnim ljudem med vsakodnevnimi opravili. Na primer : zdrsne jim v kopalnici, padejo po stopnicah. Vseeno pa raziskave za zdravljenje okvar hrbtenjače niso deležne izdatnega državnega financiranja. Mislim, da je to odlična funacija z res dobrim namenom.“
Tudi zato je fundaciji namenil prostor na svojem avtomobilu v v nemškem prvenstvu turnih avtomobilov DTM. In ponosno nosi zapestnico z napisom Wings for life.
Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, po izobrazbi zdravnica, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo.
Za Skandinavce in Nordijce velja, da so zadržani ljudje. Tudi redkobesedni, kar pa za našega gosta ne moremo trditi. Našega gosta je v Slovenijo pripeljalo trenersko delo.Finec Raimo Summanen je namreč trener hokejistov Olimpije.
Rosi Grillmair, mlada avstrijska umetnica, v odnosu med človekom in umetno inteligenco zaznava omejenost človeške domišljije.
Marina Martensson, simpatična pegasta kodrolaska, je v domovini svoje mame našla mir in vnovič glasbeno zaživela.
Ukaleq Slettemark je biatlonka, ki prihaja z Grenlandije. S tistimi, ki mislijo, da ljudje tam živijo v iglujih se rada pošali, da živi v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo.
Mohamed al Burai je palestinski begunec. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma, pred slabim letom mu je Slovenija podelila azil.
Stefan Gunnarsson je vodja trženja na islandski nogometni zvezi in tvorec islandskega nogometnega čudeža.
Jon Lee Anderson je v svoji bogati novinarski karieri kot dolgoletni dopisnik poročal s številnih vojnih območij na Bližnjem vzhodu in v Afriki, prav posebno ljubezen pa čuti do Latinske Amerike.
Jaume Subirana je pisatelj in profesor književnosti iz Barcelone, je strasten zagovornik katalonske kulture, neposreden kritik Španije, a hkrati samostojne države ne vidi kot edine možnosti.
Sašo Niskač se je večkrat selil med različnimi evropskimi mesti in državami ter v Sloveniji deluje kot svobodni umetnik. Producira in organizira festival evropskih kratkih filmov Europanorama.
Nekdanji marinec iz Puščavskega viharja Matt Hamlin že štiri leta živi v Ljubljani, kjer mesi tudi sladko pecivo po receptih svoje babice iz Arizone.
Katja Aleksandra Mežek je pravnica. Kalifornijo je pred nekaj meseci zamenjala za Kranj. Zakaj je navdušena nad življenjem v Sloveniji, kako svetuje podjetjem in kaj ji je najbolj všeč pri očetovi glasbi?
Gledališki in filmski igralec, režiser in producent Vasilis Kukalani se je rodil v Kölnu v Nemčiji, očetu iz Irana in materi iz Grčije. Pri ustvarjanju se napaja s humanizmom, ki je zanj nekaj najbolj osnovnega. Dejstvo.
V poslušanje ponovno ponujamo pogovor s Paymanom Qasimianom, ki je moral dvakrat pobegniti iz Irana. Prvič je zatočišče našel v Združenih državah Amerike, zdaj pa živi v Mariboru, kjer dela in se ukvarja z gledališčem.
Kanadčan Yves Langlois se je s kolesom odpravil okoli sveta, zdaj pa je “ujet” v Ljubljani .
Damir Imamović je bosansko-hercegovski pionir novega vala sevdaha. Doštudiral je filozofijo, a se posvetil glasbi. Prvo sevdalinko je odpel na zabavi, ko ga je nekdo izzval, rekoč: saj si vendar iz glasbene družine.
Od kuratorke v muzeju do Kickstarterjeve direktorice za področje dizajna in tehnologije.
Simon Chang je tajvansko-slovenski fotograf, ki ravno te dni razstavlja v ljubljanski Galeriji Fotografija, čeprav je beseda "razstavlja" v teh razmerah nekoliko nerodna. Je pa naš gost vajen izrednih razmer, kar ne nazadnje izpričuje prav omenjena fotografska razstava "Pastirji in klavnica", v kateri Simon predstavlja dve lokaciji, ki ju je obiskal v Kurdistanu v letih 2018 in 2019 – klavnico in psihiatrično bolničnico. Razstava je na nek način nadaljevanje njegovega spremljanja migrantskega vala skozi Slovenijo leta 2015, ko je bil na meji kot fotoreporter, pa tudi prostovoljec.
Johannes Tralla je novinar več kot 10 let. Vodi osrednja dnevna poročila, tedensko pripravlja zunanjepolitično oddajo ter pogovorno oddajo, v kateri gosti politike, gospodarstvenike. Šest let je bil bruseljski dopisnik.
Juliana Kaltakhchan je ruska podjetnica, ukulelistka in poliglotka. Moskovčanka armenskega porekla, rojena v Beogradu in izobražena v Londonu zdaj že desetletje živi v Sloveniji.
Neveljaven email naslov