Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
David Coulthard je na Twitterju »The real DC F1«. Sledilce ceni na dirkališču in na družabnih omrežjih. Na obisku v Sloveniji je govoril o želji, da bi bil prvi ne le na dirki, ampak tudi pri razvoju tehnologije, ki spreminja formulo 1. O oblačni prihodnosti. O uporabi tehnologije v tekmovalne in zasebne namene.
David Coulthard se je znašel v oblaku. Toda ne dimnem, ker bi mu odpovedal motor. “Najbolj očitno je, da človek ob besedi oblak pomisli na vreme. Ampak ne morem mimo računalništva v oblaku, ki je v zadnjih letih res eden ključnih pojmov. Četudi posameznik ne ve, kako ta stvar v oblaku deluje, je vseeno računalništvo v oblaku čedalje bolj pomemben del našega vsakdanjika.”
Prav zato David Coulthard intenzivno spremlja razvoj informacijske tehnologije. O tem, kako tehnologija spreminja šport celo predava, skupaj z znanim motivatorjem Markom Gallagherjem. Tehnologija spreminja oz. po njegovem očitno izboljšuje Formulo 1.
Spreminjajo pa jo tudi družabna omrežja. Zanimivo se mu zdi, da je vsak od 24-ih voznikov letošnjega svetovnega prvenstva dejaven na Twitterju. Skupaj imajo skoraj 5 milijonov sledilcev.
Uporaba zdravega razuma na družabnih omrežjih
Ne le zvezdniki, na družabnih omrežjih so praktično vsi. David Coulthard ima zelo jasno mnenje o tem, da je glavna žrtev široke uporabe omenjenih omrežij zasebnost.
“Pri vseh teh stvareh je treba le uporabiti zdrav razum. Ne glede na to, če gre za razkazovanje v lokalnem okolju ali neprimerno obnašanje na službeni zabavi. Vse stvari imajo posledice. Še posebej, če neprimerno obnašanje razširiš preko tega malega kroga ljudi. Vas, v kateri sem odraščal, ima 350 prebivalcev. Recimo da je najslabša stvari, ki bi jo lahko ušpičil, da bi nag tekel po ulicah. Osramotil bi se pred 350 ljudmi. Če pa uporabljaš Facebook in če na njem objaviš svojo golo fotografijo pa le-ta doseže dobesedno na milijone ljudi.”
David Coulthard osebno ne uporablja Facebooka, zato tudi ne ve, da vam je lahko na Facebooku všeč celo njegova brada. Je pa zato navdušen tviteraš. Pred VN Monaka je zapisal, da je mokra dirka bolj zabavna, suha pa bolj spektakularna.
“Priznam, da mora človek imeti britanski smisel za humor, da to razume. Vremenski vzorci v Monaku se zelo posebni.”
“Zmagoval sem zaradi moštva”
V Monaku je sicer zmagal dvakrat. V 15-ih sezonah je skupno nanizal 13 zmag in se 62–krat povzpel na zmagovalni oder. »Nikoli nisem mislil, da zmagujem zaradi sebe. Zmagoval sem zaradi moštva. Imel sem le eno najbolj vidnih vlog v moštvu, kajti dirka je trenutek, ko vsi gledajo.”
David Coulthard je vesel, da je tekmoval v res izjemnih moštvih. Leta 1993 je začel kot testni voznik pri Williamsu, nadaljeval je pri McLarnu, kariero pa končal leta 2008 pri Red Bullu. Pravi, da je nemogoče opredeliti, kdaj je najbolj čutil, da je Formula 1 moštveni šport. Mu je bilo pa to jasno že kot otroku: “Že kot deček sem na dirke potoval z družino. Moj oče je iskal sponzorje, bil je mehanik, vozil je avtodom. Moja mama je pripravlja stvari, ki sva jih potrebovala in skrbela za naju. Bili smo torej popoln družinski tim!”
Dobrodelno delovanje
David Coulthard pravi, da je imel v življenju veliko srečo. Ne nazadnje je preživel strmoglavljenje letala. Zato nič ne jemlje kot samoumevno in zagreto pomaga Fundaciji Wings for life – Krila za življenje. “Glavna naloga te fundacije je ozaveščanje in zbiranje sredstev za raziskave, ki bi pripeljale do učinkovitega zdravljenja poškodb hrbtenjače. Resnici na ljubo se večina poškodb se ne zgodi v moto športu, ampak se to dogaja navadnim ljudem med vsakodnevnimi opravili. Na primer : zdrsne jim v kopalnici, padejo po stopnicah. Vseeno pa raziskave za zdravljenje okvar hrbtenjače niso deležne izdatnega državnega financiranja. Mislim, da je to odlična funacija z res dobrim namenom.“
Tudi zato je fundaciji namenil prostor na svojem avtomobilu v v nemškem prvenstvu turnih avtomobilov DTM. In ponosno nosi zapestnico z napisom Wings for life.
716 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
David Coulthard je na Twitterju »The real DC F1«. Sledilce ceni na dirkališču in na družabnih omrežjih. Na obisku v Sloveniji je govoril o želji, da bi bil prvi ne le na dirki, ampak tudi pri razvoju tehnologije, ki spreminja formulo 1. O oblačni prihodnosti. O uporabi tehnologije v tekmovalne in zasebne namene.
David Coulthard se je znašel v oblaku. Toda ne dimnem, ker bi mu odpovedal motor. “Najbolj očitno je, da človek ob besedi oblak pomisli na vreme. Ampak ne morem mimo računalništva v oblaku, ki je v zadnjih letih res eden ključnih pojmov. Četudi posameznik ne ve, kako ta stvar v oblaku deluje, je vseeno računalništvo v oblaku čedalje bolj pomemben del našega vsakdanjika.”
Prav zato David Coulthard intenzivno spremlja razvoj informacijske tehnologije. O tem, kako tehnologija spreminja šport celo predava, skupaj z znanim motivatorjem Markom Gallagherjem. Tehnologija spreminja oz. po njegovem očitno izboljšuje Formulo 1.
Spreminjajo pa jo tudi družabna omrežja. Zanimivo se mu zdi, da je vsak od 24-ih voznikov letošnjega svetovnega prvenstva dejaven na Twitterju. Skupaj imajo skoraj 5 milijonov sledilcev.
Uporaba zdravega razuma na družabnih omrežjih
Ne le zvezdniki, na družabnih omrežjih so praktično vsi. David Coulthard ima zelo jasno mnenje o tem, da je glavna žrtev široke uporabe omenjenih omrežij zasebnost.
“Pri vseh teh stvareh je treba le uporabiti zdrav razum. Ne glede na to, če gre za razkazovanje v lokalnem okolju ali neprimerno obnašanje na službeni zabavi. Vse stvari imajo posledice. Še posebej, če neprimerno obnašanje razširiš preko tega malega kroga ljudi. Vas, v kateri sem odraščal, ima 350 prebivalcev. Recimo da je najslabša stvari, ki bi jo lahko ušpičil, da bi nag tekel po ulicah. Osramotil bi se pred 350 ljudmi. Če pa uporabljaš Facebook in če na njem objaviš svojo golo fotografijo pa le-ta doseže dobesedno na milijone ljudi.”
David Coulthard osebno ne uporablja Facebooka, zato tudi ne ve, da vam je lahko na Facebooku všeč celo njegova brada. Je pa zato navdušen tviteraš. Pred VN Monaka je zapisal, da je mokra dirka bolj zabavna, suha pa bolj spektakularna.
“Priznam, da mora človek imeti britanski smisel za humor, da to razume. Vremenski vzorci v Monaku se zelo posebni.”
“Zmagoval sem zaradi moštva”
V Monaku je sicer zmagal dvakrat. V 15-ih sezonah je skupno nanizal 13 zmag in se 62–krat povzpel na zmagovalni oder. »Nikoli nisem mislil, da zmagujem zaradi sebe. Zmagoval sem zaradi moštva. Imel sem le eno najbolj vidnih vlog v moštvu, kajti dirka je trenutek, ko vsi gledajo.”
David Coulthard je vesel, da je tekmoval v res izjemnih moštvih. Leta 1993 je začel kot testni voznik pri Williamsu, nadaljeval je pri McLarnu, kariero pa končal leta 2008 pri Red Bullu. Pravi, da je nemogoče opredeliti, kdaj je najbolj čutil, da je Formula 1 moštveni šport. Mu je bilo pa to jasno že kot otroku: “Že kot deček sem na dirke potoval z družino. Moj oče je iskal sponzorje, bil je mehanik, vozil je avtodom. Moja mama je pripravlja stvari, ki sva jih potrebovala in skrbela za naju. Bili smo torej popoln družinski tim!”
Dobrodelno delovanje
David Coulthard pravi, da je imel v življenju veliko srečo. Ne nazadnje je preživel strmoglavljenje letala. Zato nič ne jemlje kot samoumevno in zagreto pomaga Fundaciji Wings for life – Krila za življenje. “Glavna naloga te fundacije je ozaveščanje in zbiranje sredstev za raziskave, ki bi pripeljale do učinkovitega zdravljenja poškodb hrbtenjače. Resnici na ljubo se večina poškodb se ne zgodi v moto športu, ampak se to dogaja navadnim ljudem med vsakodnevnimi opravili. Na primer : zdrsne jim v kopalnici, padejo po stopnicah. Vseeno pa raziskave za zdravljenje okvar hrbtenjače niso deležne izdatnega državnega financiranja. Mislim, da je to odlična funacija z res dobrim namenom.“
Tudi zato je fundaciji namenil prostor na svojem avtomobilu v v nemškem prvenstvu turnih avtomobilov DTM. In ponosno nosi zapestnico z napisom Wings for life.
Pionir hrvaške grafitarske scene Krešimir Golubić - Leon GSK o grafitarstvu, iskanju navdiha, družbenem angažmaju grafitov in tem, zakaj jih še vedno povezujemo s huliganstvom.
Srbski igralec, režiser in producent Dragan Bjelogrlić se noče pretirano politično izpostavljati, a njegove filmske in televizijske uprizoritve ves čas hodijo na meji političnih čustev.
Marion Foucart živi v Sloveniji že 11 let. Pravi, da je njena družina klasičen proizvod Erasmusa; v Dublinu je spoznala partnerja, z njim začela življenje v Parizu, okoliščine pa so ju pripeljale do Ljubljane.
Erling Kagge je prvi dosegel tri vrhove - severni in južni pol ter goro Everest. Je človek, ki v teh hrupnih časih išče tišino, ki v tej vozeči se družbi hodi, saj pravi, da so najboljše stvari v življenju pač zastonj.
Direktor tekem svetovnega pokala Peter Gerdol o največjih zvezdnicah belega cirkusa, o težkih odločitvah zaradi pretoplih zim in tudi o svojem prvem športu, košarki.
Vsestranski umetnik. Intelektualec. Genij. Svetovni kilo car. Ekoaktivist. Letnik 1963. Jadralec. Avtor skovanke turbofolk. Izvrstni glasbenik. Predvsem pa zgolj in samo homo sapiens.
Jonas Sonnenschein je po rodu Nemec in je eden vodilnih strokovnjakov za okoljsko ekonomijo pri nas.
Šport in glasba sta tesno povezana, pravi Djibril Cissé. Z Liverpoolom je osvojil ligo prvakov, za francosko reprezentanco je zbral 41 nastopov, zdaj pa se ukvarja z glasbo.
Daniela Slavik je Izraelka, rodila se je v Jeruzalemu, vendar že skoraj vse življenje živi ob morju, v Tel Avivu. Nekdanja plesalka baleta se danes ukvarja z menedžerskim svetovanjem, zaposluje jo tudi pisanje scenarijev za televizijske serije.
Milorad Bata Nikolić je rojen v Prištini, v primerjavi z večino Srbov pa zelo uspešno sobiva z večinskim albanskim prebivalstvom na Kosovu. Bata odlično ponazarja včasih težko predstavljiva čudesa Balkana.
Kristian Ranđelović je ljubitelj reklam in se ukvarja s psihodramo. Je tudi interspolna oseba, ki je kmalu po rojstvu doživela medicinski poseg, s katerim so ji določili spol.
Eldar Gasimov je leta 2011 s pevko Nigar Jamal pod umetniškim imenom Ell & Nikki zmagal na tekmovanju za Pesem Evrovizije. Na to sta se pripravljala več mesecev. Po zmagi so ju na domačem letališču pričakali številni Azerbajdžanci.
David Cirici je učitelj književnosti in mladinski pisatelj. Na Twitterju ima v šaljivi predstavitvi zapisano, da je njegova družina pred dvema tisočletjema imela hišo v Pompejih, s čimer namiguje na svoj italijansko zveneč priimek. Pred svoje opise najpogosteje dopiše katalonski.
Oto Horvat je pesnik, pisatelj in prevajalec. Srbski po mestu rojstva, madžarski po imenu in priimku. 7 let begunec v Nemčiji, zdaj pa že dolga leta živeč v Italiji.
Kasper Rune Larsen je danski filmski režiser, ki se je slovenskemu občinstvu na Liffu predstavil s celovečernim filmom Danska.
Dr. Pieter Judson je svetovno priznan ameriški zgodovinar, rojen na Nizozemskem, ki je sprva imel za zgodovinarja nenavadne ambicije, hotel je postati politik.
Meik Wiking direktor danskega Inštituta za raziskovanje sreče. Veliko se smeji, čeprav ni najsrečnejši človek na svetu. Ve pa, kdo bi to lahko bil. S strokovnimi ugotovitvami o sreči pomaga Svetovni zdravstveni organizaciji, podjetjem in vladnim organizacijam po vsem svetu.
Tudi v Sloveniji je Nick Fellows znan, čeprav ga mnogi ljubitelji alpskega smučanja ne poznajo po imenu, pač pa samo po glasu.
Asiimwe Ronald oziroma Mojster Jaka je spregovoril o pomoči sočloveku, času, ki nam ga v Evropi primanjkuje, ter sreči kljub pomanjkanju.
Hindi Zahra je maroško-francoska pevka, ki pripoveduje, da jo je oče vojak opolnomočil v tradicionalni družbi.
Neveljaven email naslov