Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izstreljevanje satelitov v vesolje je drago. Izstrelitev kilograma tovora v nizko tirnico stane 10 tisoč evrov, cena za bolj oddaljene tire je še precej višja. Osrednja sogovornika oddaje sta dr. Marcos Bavdž in dr. Janez Dolinšek.
Izstreljevanje satelitov v vesolje je drago. Izstrelitev kilograma tovora v nizko tirnico stane kakšnih 10 tisoč evrov, cena za bolj oddaljene tire pa je še precej višja. Zato mora biti vse, kar pošiljamo v vesolje, lahko, hkrati pa sposobno kljubovati izjemnemu mrazu, vročini in vibracijam – predvsem pa mora delovati neverjetno natančno in zanesljivo.
Marsikatera zamisel ni uresničljiva brez razvoja novih naprav in materialov. Ko se ti izkažejo v vesolju, jih pogosto posvojimo tudi za zemeljsko uporabo. Prenosni računalnik, nesvetleč zaslon, igralna palica, baterijski vrtalnik, detektor dima, medicinska diagnostika na daljavo in animirana računalniška grafika so bili razviti za vesoljske raziskave. Pri teh je pogosto treba razviti materiale s čisto novimi lastnostmi ali uporabiti obstoječo tehnologijo na nov način.
O tem z zanimivima gostoma; dr. Marcosom Bavdažem in dr. Janezom Dolinškom.
Dr. Janez Dolinšek je Zoisov nagrajenec in profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko, ki na Institutu Jožefa Stefana vodi program raziskav pametnih novih materialov z metodami magnetne resonance in dielektrične spektroskopije. Med novimi snovmi, ki so jih odkrili, je tudi kvazikristal, ki se v vakuumu vesolja ob dotiku ne zlepi z drugimi kovinskimi površinami; to večkrat lahko pomeni težave.
Dr. Marcos Bavdaž je naš rojak, ki pri Evropski vesoljski agenciji že vrsto let vodi oddelek za pripravo novih tehnologij za raziskovanje vesolja in robotska raziskovanja. Skupaj s sodelavci je patentiral zamisel, da bi polirane silicijeve plošče, ki jih na Zemlji uporabljamo za izdelavo elektronskih vezij, spojili v luknjičavo satovje, ki bi bilo najboljši zbiralnik rentgenske svetlobe doslej.
To načelo je bilo podlaga za pred nekaj meseci odobreno misijo Athena Evropske vesoljske agencije, ki stane dobro milijardo evrov in ki nam bo konec naslednjega desetletja odprla pogled na okolico črnih lukenj, naravo temne snovi in vroče vesolje, kakršno je bilo kmalu po začetku časa. Marcos Bavdaž je seveda tudi pravi sogovornik za vprašanja o industrijskem in raziskovalnem interesu razvoja novih materialov.
693 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Izstreljevanje satelitov v vesolje je drago. Izstrelitev kilograma tovora v nizko tirnico stane 10 tisoč evrov, cena za bolj oddaljene tire je še precej višja. Osrednja sogovornika oddaje sta dr. Marcos Bavdž in dr. Janez Dolinšek.
Izstreljevanje satelitov v vesolje je drago. Izstrelitev kilograma tovora v nizko tirnico stane kakšnih 10 tisoč evrov, cena za bolj oddaljene tire pa je še precej višja. Zato mora biti vse, kar pošiljamo v vesolje, lahko, hkrati pa sposobno kljubovati izjemnemu mrazu, vročini in vibracijam – predvsem pa mora delovati neverjetno natančno in zanesljivo.
Marsikatera zamisel ni uresničljiva brez razvoja novih naprav in materialov. Ko se ti izkažejo v vesolju, jih pogosto posvojimo tudi za zemeljsko uporabo. Prenosni računalnik, nesvetleč zaslon, igralna palica, baterijski vrtalnik, detektor dima, medicinska diagnostika na daljavo in animirana računalniška grafika so bili razviti za vesoljske raziskave. Pri teh je pogosto treba razviti materiale s čisto novimi lastnostmi ali uporabiti obstoječo tehnologijo na nov način.
O tem z zanimivima gostoma; dr. Marcosom Bavdažem in dr. Janezom Dolinškom.
Dr. Janez Dolinšek je Zoisov nagrajenec in profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko, ki na Institutu Jožefa Stefana vodi program raziskav pametnih novih materialov z metodami magnetne resonance in dielektrične spektroskopije. Med novimi snovmi, ki so jih odkrili, je tudi kvazikristal, ki se v vakuumu vesolja ob dotiku ne zlepi z drugimi kovinskimi površinami; to večkrat lahko pomeni težave.
Dr. Marcos Bavdaž je naš rojak, ki pri Evropski vesoljski agenciji že vrsto let vodi oddelek za pripravo novih tehnologij za raziskovanje vesolja in robotska raziskovanja. Skupaj s sodelavci je patentiral zamisel, da bi polirane silicijeve plošče, ki jih na Zemlji uporabljamo za izdelavo elektronskih vezij, spojili v luknjičavo satovje, ki bi bilo najboljši zbiralnik rentgenske svetlobe doslej.
To načelo je bilo podlaga za pred nekaj meseci odobreno misijo Athena Evropske vesoljske agencije, ki stane dobro milijardo evrov in ki nam bo konec naslednjega desetletja odprla pogled na okolico črnih lukenj, naravo temne snovi in vroče vesolje, kakršno je bilo kmalu po začetku časa. Marcos Bavdaž je seveda tudi pravi sogovornik za vprašanja o industrijskem in raziskovalnem interesu razvoja novih materialov.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?
Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo
Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic. Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.
Neveljaven email naslov