Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko je podnebna znanost vse bolj prepričana v podnebne spremembe, zanikanje problema paradoksno narašča. Skepticizem je resda zdrava mera nezaupanja v prehitre sklepe. Skeptik hoče dokaze. A težava pri podnebnih spremembah in onesnaženem okolju na splošno je to, da je dokazov več kot dovolj. Gre bolj za zanikanje resnice, ki nam ni preveč všeč, ker ogroža naš trenutni način življenja.
Medtem ko je podnebna znanost vse bolj prepričana o podnebnih spremembah, zanikanje problema paradoksno narašča. Skepticizem je resda zdrava mera nezaupanja v prehitre sklepe. Skeptik hoče dokaze. A težava pri podnebnih spremembah in onesnaženem okolju na splošno je to, da je dokazov več kot dovolj. Gre bolj za zanikanje resnice, ki nam ni preveč všeč, ker ogroža naš trenutni način življenja.
Pri podnebnih spremembah nas ne ovira pomanjkanje informacij ali to, da bi bila podnebna znanost prezapletena za razumevanje, temveč nekaj drugega. To “drugo” je neprijetna novica, povezana z našo prihodnostjo, ki jo prinaša zavest o podnebnih spremembah. V naši naravi pa je, da se neprijetnih novic izogibamo.
Frekvenca X se tokrat posveča sociološkim, psihološkim, političnim, filozofskim in širšim humanističnim dimenzijam pojava podnebnih sprememb. Sogovorniki: okoljski in bioetik dr. Luka Omladič, sociologinja, okoljska znanstvenica dr. Kari Norgaard (Oregon) in dr. Nadja Furlan Štante, religijske študije, ekofeminizem.
O različnih dejavnikih zanikanja podnebnih sprememb razmišlja ena izmed vodilnih znanstvenic s tega področja, Kari Marie Norgaard:
Podnebne spremembe – pa tudi naš siceršnji odnos do okolja – je danes v veliki meri stvar gospodarstva in politike. Poleg tega je njihovo dojemanje odvisno od širšega kulturnega konteksta družbe, recimo od religije; povezano je celo z našim odnosom do drugega spola in drugih kultur.
O slednjem razmišlja dr. Nadja Furlan Štante, slovenska teološka ekofeministka:
Ameriški okoljski sociolog Robert Brulle je nedavno izdal knjigo o velikem vplivu gospodarskih lobijev, ki živijo od prodaje fosilnih goriv in jim je nepoznavanje okoljskih problemov seveda v korist. Med močnejšimi podporniki sta bila, ugotavlja Brulle, Koch Family Foundations in ExxonMobil, zlasti zadnji pa v okviru aktualne pariške konference malenkost vendarle spreminja dikcijo.
Vpliva fosilne industrije ter hotenega potvarjanja in manipuliranja z dejstvi ne smemo podcenjevati. Vse to je resna grožnja naši demokraciji, a to ni edina in še zdaleč ne največja težava. V razvitem svetu se precejšen del ljudi zaveda podnebnih sprememb in tega, kaj so ključni krivci zanje, a se še vedno ne odzivajo. Gre torej za drugačen tip zanikanja. Ljudje prvenstveno ne trdijo, da ne verjamejo, ampak bolj ignorirajo opozorila in informacije.
Če bi bila politika glede podnebnih sprememb bolj motivirana, bi to motiviralo tudi ljudi, državljane. Med ravnjo posameznikov in ravnjo politike na področju zanikanja pa obstaja tudi vmesna raven, povezana s kulturnimi prepričanji. Če bi kot družba postali bolj angažirani v boju proti podnebnim spremembam, če bi te postale del naših vsakdanjih pogovorov, bi lahko prav tako prekinili verigo zanikanja.
Okoljska etika ima dolgo zgodovino, ki ji lahko sledimo vse do antike, pa čeprav se je v polnem zamahu začela razvijati šele v drugi polovici dvajsetega stoletja. Med njene začetnike štejemo Alda Leopolda, ki je zagovarjal “tretji korak” v etiškem zaporedju. Ta korak naj bi razširil človekovo moralno odgovornost na vsa bitja in celo na nežive stvari, kot so vodovja, prst, tudi ozračje. Njegov naslednik je bil norveški filozof Arne Naess, ki je začetnik “globoke ekologije”. Ta trdi, da moramo naravo spoštovati zaradi nje same in ne zgolj zaradi njene koristnosti za človeka.
V zadnjih petdesetih letih se je humanistična dejavnost na področju okolja intenzivirala in posledično imamo opraviti s pestro paleto pristopov in miselnih tokov, od socialne ekologije, do ekokriticizma, ki se ukvarja s povezovanjem literature in okolja, ter celo do teološkega ekofeminizma.
674 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Medtem ko je podnebna znanost vse bolj prepričana v podnebne spremembe, zanikanje problema paradoksno narašča. Skepticizem je resda zdrava mera nezaupanja v prehitre sklepe. Skeptik hoče dokaze. A težava pri podnebnih spremembah in onesnaženem okolju na splošno je to, da je dokazov več kot dovolj. Gre bolj za zanikanje resnice, ki nam ni preveč všeč, ker ogroža naš trenutni način življenja.
Medtem ko je podnebna znanost vse bolj prepričana o podnebnih spremembah, zanikanje problema paradoksno narašča. Skepticizem je resda zdrava mera nezaupanja v prehitre sklepe. Skeptik hoče dokaze. A težava pri podnebnih spremembah in onesnaženem okolju na splošno je to, da je dokazov več kot dovolj. Gre bolj za zanikanje resnice, ki nam ni preveč všeč, ker ogroža naš trenutni način življenja.
Pri podnebnih spremembah nas ne ovira pomanjkanje informacij ali to, da bi bila podnebna znanost prezapletena za razumevanje, temveč nekaj drugega. To “drugo” je neprijetna novica, povezana z našo prihodnostjo, ki jo prinaša zavest o podnebnih spremembah. V naši naravi pa je, da se neprijetnih novic izogibamo.
Frekvenca X se tokrat posveča sociološkim, psihološkim, političnim, filozofskim in širšim humanističnim dimenzijam pojava podnebnih sprememb. Sogovorniki: okoljski in bioetik dr. Luka Omladič, sociologinja, okoljska znanstvenica dr. Kari Norgaard (Oregon) in dr. Nadja Furlan Štante, religijske študije, ekofeminizem.
O različnih dejavnikih zanikanja podnebnih sprememb razmišlja ena izmed vodilnih znanstvenic s tega področja, Kari Marie Norgaard:
Podnebne spremembe – pa tudi naš siceršnji odnos do okolja – je danes v veliki meri stvar gospodarstva in politike. Poleg tega je njihovo dojemanje odvisno od širšega kulturnega konteksta družbe, recimo od religije; povezano je celo z našim odnosom do drugega spola in drugih kultur.
O slednjem razmišlja dr. Nadja Furlan Štante, slovenska teološka ekofeministka:
Ameriški okoljski sociolog Robert Brulle je nedavno izdal knjigo o velikem vplivu gospodarskih lobijev, ki živijo od prodaje fosilnih goriv in jim je nepoznavanje okoljskih problemov seveda v korist. Med močnejšimi podporniki sta bila, ugotavlja Brulle, Koch Family Foundations in ExxonMobil, zlasti zadnji pa v okviru aktualne pariške konference malenkost vendarle spreminja dikcijo.
Vpliva fosilne industrije ter hotenega potvarjanja in manipuliranja z dejstvi ne smemo podcenjevati. Vse to je resna grožnja naši demokraciji, a to ni edina in še zdaleč ne največja težava. V razvitem svetu se precejšen del ljudi zaveda podnebnih sprememb in tega, kaj so ključni krivci zanje, a se še vedno ne odzivajo. Gre torej za drugačen tip zanikanja. Ljudje prvenstveno ne trdijo, da ne verjamejo, ampak bolj ignorirajo opozorila in informacije.
Če bi bila politika glede podnebnih sprememb bolj motivirana, bi to motiviralo tudi ljudi, državljane. Med ravnjo posameznikov in ravnjo politike na področju zanikanja pa obstaja tudi vmesna raven, povezana s kulturnimi prepričanji. Če bi kot družba postali bolj angažirani v boju proti podnebnim spremembam, če bi te postale del naših vsakdanjih pogovorov, bi lahko prav tako prekinili verigo zanikanja.
Okoljska etika ima dolgo zgodovino, ki ji lahko sledimo vse do antike, pa čeprav se je v polnem zamahu začela razvijati šele v drugi polovici dvajsetega stoletja. Med njene začetnike štejemo Alda Leopolda, ki je zagovarjal “tretji korak” v etiškem zaporedju. Ta korak naj bi razširil človekovo moralno odgovornost na vsa bitja in celo na nežive stvari, kot so vodovja, prst, tudi ozračje. Njegov naslednik je bil norveški filozof Arne Naess, ki je začetnik “globoke ekologije”. Ta trdi, da moramo naravo spoštovati zaradi nje same in ne zgolj zaradi njene koristnosti za človeka.
V zadnjih petdesetih letih se je humanistična dejavnost na področju okolja intenzivirala in posledično imamo opraviti s pestro paleto pristopov in miselnih tokov, od socialne ekologije, do ekokriticizma, ki se ukvarja s povezovanjem literature in okolja, ter celo do teološkega ekofeminizma.
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?
Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo
Neveljaven email naslov