Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bi lahko v Sloveniji danes imeli svojo Nokio? Morda, računalniško podjetje Iskra Delta je bilo pred 30 leti v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena osebna računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so razpeti med interesi politike in tajnih služb tik pred osamosvojitvijo propadli. Z nekaterimi akterji raziskujemo tehnološka in politična ozadja hitrega vzpona in zatona Iskre Delte.
Kako je sredi Ljubljane nastal zametek kitajskega interneta in zakaj je v resnici propadlo slovensko računalniško podjetje
Bi lahko imeli danes v Sloveniji svojo Nokio? Morda, računalniško podjetje Iskra Delta je bilo pred 30 leti v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena osebna računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so, razpeti med interesi politike in tajnih služb, tik pred osamosvojitvijo propadli.
Z nekaterimi vpletenimi raziskujemo tehnološka in politična ozadja hitrega vzpona in zatona Iskre Delte.
Inženirji podjetja Iskra Delta so leta 1985 pod nadzorom tajnih služb noč in dan izdelovali in preizkušali sestavne dele računalniškega omrežja, s katerim so nameravali povezati policijske postaje desetih največjih kitajskih mest.
V Cankarjevem domu so sestavljali gradnike za postavitev enega najobsežnejših računalniških omrežij na svetu, ki bi ga danes poenostavljeno opisali kot nekakšen zametek kitajskega interneta. Delujoči sistem so slovenski računalniški strokovnjaki kmalu postavili na Kitajskem.
V trenutku, ko bi Iskra Delta lahko postala pomemben igralec na mednarodnem tehnološkem prizorišču, saj so imeli veliko naročil in razvojnih načrtov, žal ni imela podpore ne v stari jugoslovanski oblasti še manj pa v novi slovenski. Zato so jo kmalu razkosali, močan razvojni oddelek pa razpustili.
Epilog propada Iskre Delte se je začel z obiskom Mihaila Gorbačova marca 1988 v Ljubljani. Zgodbo direktorja Iskre Delte Janeza Škrubeja o tem, kako so mu tajne službe preprečile srečanje, celo z injekcijo, smo poskusili preveriti tudi pri gostiteljih in gostih odmevnega obiska v Ljubljani. Takrat najvišji slovenski partijski politik Milan Kučan, ki je sprejel Gorbačova in mu tudi razkazal Ljubljano z Iskrine stolpnice, ne želi komentirati navedb v knjigi Hladna vojna in bitka za informacijsko tehnologijo.
Obrnili smo se tudi na fundacijo Mihaila Gorbačova. Spraševali smo se, ali je sovjetsko delegacijo takrat res zanimala predvsem slovenska informacijska tehnologija. Gorbačovov tiskovni predstavnik je naši moskovski dopisnici sporočil, da se nekdanji predsednik Sovjetske zveze trenutno pripravlja na svojo 85-letnico, ki bo 2. marca, in da do takrat ne daje posebnih izjav in intervjujev.
"Ob obisku Gorbačova leta 1988 so me umaknili, vohun mi je dal injekcijo."
"Bili smo entuziasti in smo si veliko upali."
"Iskri Delti smo za testiranje dali v najem drugo preddverje Cankarjevega doma."
Zgodba o slovenskem računalniškem podjetju Iskra Delta je zagonetna in zagotovo večplastna. Dolgoletni direktor Janez Škrubej si je upal razkriti svojo resnico v knjigi, ki je izšla tudi na ameriškem trgu. Ob tej priložnosti ga je sprejel takratni ameriški veleposlanik v Ljubljani Joseph Mussomelli.
Na naših družabnih omrežjih je napoved oddaje zbudila precej zanimanja in tudi dvomov, češ da gre za umetno ustvarjen mit in da je bila Iskra Delta pravzaprav sporno podjetje, v katerem je vladal prevelik razkorak med inženirji in ambicijami vodstva, pri čemer takratna komunistična politika ni zmogla prave presoje.
Dejstvo je, da je bilo podjetje Iskra Delta fenomen svojega časa. Ali bi lahko danes imeli svojo Nokio, pa seveda ostaja zgolj hipotetično vprašanje.
674 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Bi lahko v Sloveniji danes imeli svojo Nokio? Morda, računalniško podjetje Iskra Delta je bilo pred 30 leti v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena osebna računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so razpeti med interesi politike in tajnih služb tik pred osamosvojitvijo propadli. Z nekaterimi akterji raziskujemo tehnološka in politična ozadja hitrega vzpona in zatona Iskre Delte.
Kako je sredi Ljubljane nastal zametek kitajskega interneta in zakaj je v resnici propadlo slovensko računalniško podjetje
Bi lahko imeli danes v Sloveniji svojo Nokio? Morda, računalniško podjetje Iskra Delta je bilo pred 30 leti v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena osebna računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so, razpeti med interesi politike in tajnih služb, tik pred osamosvojitvijo propadli.
Z nekaterimi vpletenimi raziskujemo tehnološka in politična ozadja hitrega vzpona in zatona Iskre Delte.
Inženirji podjetja Iskra Delta so leta 1985 pod nadzorom tajnih služb noč in dan izdelovali in preizkušali sestavne dele računalniškega omrežja, s katerim so nameravali povezati policijske postaje desetih največjih kitajskih mest.
V Cankarjevem domu so sestavljali gradnike za postavitev enega najobsežnejših računalniških omrežij na svetu, ki bi ga danes poenostavljeno opisali kot nekakšen zametek kitajskega interneta. Delujoči sistem so slovenski računalniški strokovnjaki kmalu postavili na Kitajskem.
V trenutku, ko bi Iskra Delta lahko postala pomemben igralec na mednarodnem tehnološkem prizorišču, saj so imeli veliko naročil in razvojnih načrtov, žal ni imela podpore ne v stari jugoslovanski oblasti še manj pa v novi slovenski. Zato so jo kmalu razkosali, močan razvojni oddelek pa razpustili.
Epilog propada Iskre Delte se je začel z obiskom Mihaila Gorbačova marca 1988 v Ljubljani. Zgodbo direktorja Iskre Delte Janeza Škrubeja o tem, kako so mu tajne službe preprečile srečanje, celo z injekcijo, smo poskusili preveriti tudi pri gostiteljih in gostih odmevnega obiska v Ljubljani. Takrat najvišji slovenski partijski politik Milan Kučan, ki je sprejel Gorbačova in mu tudi razkazal Ljubljano z Iskrine stolpnice, ne želi komentirati navedb v knjigi Hladna vojna in bitka za informacijsko tehnologijo.
Obrnili smo se tudi na fundacijo Mihaila Gorbačova. Spraševali smo se, ali je sovjetsko delegacijo takrat res zanimala predvsem slovenska informacijska tehnologija. Gorbačovov tiskovni predstavnik je naši moskovski dopisnici sporočil, da se nekdanji predsednik Sovjetske zveze trenutno pripravlja na svojo 85-letnico, ki bo 2. marca, in da do takrat ne daje posebnih izjav in intervjujev.
"Ob obisku Gorbačova leta 1988 so me umaknili, vohun mi je dal injekcijo."
"Bili smo entuziasti in smo si veliko upali."
"Iskri Delti smo za testiranje dali v najem drugo preddverje Cankarjevega doma."
Zgodba o slovenskem računalniškem podjetju Iskra Delta je zagonetna in zagotovo večplastna. Dolgoletni direktor Janez Škrubej si je upal razkriti svojo resnico v knjigi, ki je izšla tudi na ameriškem trgu. Ob tej priložnosti ga je sprejel takratni ameriški veleposlanik v Ljubljani Joseph Mussomelli.
Na naših družabnih omrežjih je napoved oddaje zbudila precej zanimanja in tudi dvomov, češ da gre za umetno ustvarjen mit in da je bila Iskra Delta pravzaprav sporno podjetje, v katerem je vladal prevelik razkorak med inženirji in ambicijami vodstva, pri čemer takratna komunistična politika ni zmogla prave presoje.
Dejstvo je, da je bilo podjetje Iskra Delta fenomen svojega časa. Ali bi lahko danes imeli svojo Nokio, pa seveda ostaja zgolj hipotetično vprašanje.
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?
Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo
Neveljaven email naslov