Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Roboti ne bodo nikoli razumeli politike!" Misel direktorja IJS dr. Jadrana Lenarčiča je dobro izhodišče za realen premislek o robotski prihodnosti. Bo ta humanoidna ali predvsem tehnološka? Bodo roboti res bolj spretni in inteligentni od ljudi? Na Evropskem robotskem forumu 2016 smo se pogovarjali z uglednima gostoma prof. Brunom Sicilianom in dr. Markusom Grebensteinom.
Bodo politiki razumeli robote?
Bo robotska prihodnost humanoidna ali predvsem tehnološka? Bodo roboti res bolj spretni in inteligentni od ljudi? Na Evropskem robotskem forumu 2016 smo se pogovarjali z uglednima gostoma prof. Brunom Sicilianom in dr. Markusom Grebensteinom.
“Roboti so že spremenili naša življenja. Se pa v Evropi tega ne zavedamo, na Japonskem imajo do robotov bolj oseben odnos. Potrebno pa je poudariti, da smo na področju osebnih, avtonomnih in humanoidnih robotov še vsaj 15 do 20 let od tega, da nam bodo lahko pomagali v vsakdanjem življenju.”
Dr. Markus Grebenstein
Dr. Markus Grebenstein je direktor uglednega nemškega inštituta za robotiko in mehatroniko DLR. Njegova ekipa se ukvarja predvsem z razvojem robotske roke, ki je ključni del razvoja robotov prihodnosti. Če bodo roboti res nekoč pomagali v bolnišnicah in pri negi starejših, bodo morali imeti veliko več občutka in finih gibov kot danes.
Profesor Bruno Siciliano o robokopih: “Stroji se ne znajo odločati v nepredvidljivih situacijah, kaj če bi namesto na sovražno vojsko naleteli na begunce? Stroj ubija brez premisleka. Pa vendarle, na koncu o uporabi neke tehnologije odločamo ljudje in politika.”
Profesor Bruno Siciliano dodaja, da je leto 2050 še zelo daleč. “Humanoidni roboti bodo s fizičnega vidika takrat zagotovo veliko bolj zmogljivi, vendar bodo težko konkurirali človeškim nogometašem. Šport je vendarle človeška inspiracija in tudi kreativnost, roboti bodo težko konkurenčni, še posebej pri ekipnih športih.”
Eden izmed najbolj pogostih predsodkov pri razvoju robotske tehnologije je tudi, da nas mora biti robotov strah. Če pomislimo, da bi že omenjeni ameriški robot Atlas postal oboroženi vojak, je morda strah celo upravičen.
Prof. Bruno Siciliano verjame v pametno odločitev politike: “Poglejte, tudi za prepoved kemijskega orožja se je dogovorilo večino držav.”
K temu gre dodati tudi zanimiv razmislek gostitelja okrogle mize, slovenskega robotika in direktorja IJS dr. Jadrana Lenarčiča, ki je dejal, da “roboti ne bodo nikoli razumeli politike!”
Mi dodajamo upanje, da bodo robote in robotiko razumeli tudi politiki.
674 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
"Roboti ne bodo nikoli razumeli politike!" Misel direktorja IJS dr. Jadrana Lenarčiča je dobro izhodišče za realen premislek o robotski prihodnosti. Bo ta humanoidna ali predvsem tehnološka? Bodo roboti res bolj spretni in inteligentni od ljudi? Na Evropskem robotskem forumu 2016 smo se pogovarjali z uglednima gostoma prof. Brunom Sicilianom in dr. Markusom Grebensteinom.
Bodo politiki razumeli robote?
Bo robotska prihodnost humanoidna ali predvsem tehnološka? Bodo roboti res bolj spretni in inteligentni od ljudi? Na Evropskem robotskem forumu 2016 smo se pogovarjali z uglednima gostoma prof. Brunom Sicilianom in dr. Markusom Grebensteinom.
“Roboti so že spremenili naša življenja. Se pa v Evropi tega ne zavedamo, na Japonskem imajo do robotov bolj oseben odnos. Potrebno pa je poudariti, da smo na področju osebnih, avtonomnih in humanoidnih robotov še vsaj 15 do 20 let od tega, da nam bodo lahko pomagali v vsakdanjem življenju.”
Dr. Markus Grebenstein
Dr. Markus Grebenstein je direktor uglednega nemškega inštituta za robotiko in mehatroniko DLR. Njegova ekipa se ukvarja predvsem z razvojem robotske roke, ki je ključni del razvoja robotov prihodnosti. Če bodo roboti res nekoč pomagali v bolnišnicah in pri negi starejših, bodo morali imeti veliko več občutka in finih gibov kot danes.
Profesor Bruno Siciliano o robokopih: “Stroji se ne znajo odločati v nepredvidljivih situacijah, kaj če bi namesto na sovražno vojsko naleteli na begunce? Stroj ubija brez premisleka. Pa vendarle, na koncu o uporabi neke tehnologije odločamo ljudje in politika.”
Profesor Bruno Siciliano dodaja, da je leto 2050 še zelo daleč. “Humanoidni roboti bodo s fizičnega vidika takrat zagotovo veliko bolj zmogljivi, vendar bodo težko konkurirali človeškim nogometašem. Šport je vendarle človeška inspiracija in tudi kreativnost, roboti bodo težko konkurenčni, še posebej pri ekipnih športih.”
Eden izmed najbolj pogostih predsodkov pri razvoju robotske tehnologije je tudi, da nas mora biti robotov strah. Če pomislimo, da bi že omenjeni ameriški robot Atlas postal oboroženi vojak, je morda strah celo upravičen.
Prof. Bruno Siciliano verjame v pametno odločitev politike: “Poglejte, tudi za prepoved kemijskega orožja se je dogovorilo večino držav.”
K temu gre dodati tudi zanimiv razmislek gostitelja okrogle mize, slovenskega robotika in direktorja IJS dr. Jadrana Lenarčiča, ki je dejal, da “roboti ne bodo nikoli razumeli politike!”
Mi dodajamo upanje, da bodo robote in robotiko razumeli tudi politiki.
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
Neveljaven email naslov