Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Roboti ne bodo nikoli razumeli politike!" Misel direktorja IJS dr. Jadrana Lenarčiča je dobro izhodišče za realen premislek o robotski prihodnosti. Bo ta humanoidna ali predvsem tehnološka? Bodo roboti res bolj spretni in inteligentni od ljudi? Na Evropskem robotskem forumu 2016 smo se pogovarjali z uglednima gostoma prof. Brunom Sicilianom in dr. Markusom Grebensteinom.
Bodo politiki razumeli robote?
Bo robotska prihodnost humanoidna ali predvsem tehnološka? Bodo roboti res bolj spretni in inteligentni od ljudi? Na Evropskem robotskem forumu 2016 smo se pogovarjali z uglednima gostoma prof. Brunom Sicilianom in dr. Markusom Grebensteinom.
“Roboti so že spremenili naša življenja. Se pa v Evropi tega ne zavedamo, na Japonskem imajo do robotov bolj oseben odnos. Potrebno pa je poudariti, da smo na področju osebnih, avtonomnih in humanoidnih robotov še vsaj 15 do 20 let od tega, da nam bodo lahko pomagali v vsakdanjem življenju.”
Dr. Markus Grebenstein
Dr. Markus Grebenstein je direktor uglednega nemškega inštituta za robotiko in mehatroniko DLR. Njegova ekipa se ukvarja predvsem z razvojem robotske roke, ki je ključni del razvoja robotov prihodnosti. Če bodo roboti res nekoč pomagali v bolnišnicah in pri negi starejših, bodo morali imeti veliko več občutka in finih gibov kot danes.
Profesor Bruno Siciliano o robokopih: “Stroji se ne znajo odločati v nepredvidljivih situacijah, kaj če bi namesto na sovražno vojsko naleteli na begunce? Stroj ubija brez premisleka. Pa vendarle, na koncu o uporabi neke tehnologije odločamo ljudje in politika.”
Profesor Bruno Siciliano dodaja, da je leto 2050 še zelo daleč. “Humanoidni roboti bodo s fizičnega vidika takrat zagotovo veliko bolj zmogljivi, vendar bodo težko konkurirali človeškim nogometašem. Šport je vendarle človeška inspiracija in tudi kreativnost, roboti bodo težko konkurenčni, še posebej pri ekipnih športih.”
Eden izmed najbolj pogostih predsodkov pri razvoju robotske tehnologije je tudi, da nas mora biti robotov strah. Če pomislimo, da bi že omenjeni ameriški robot Atlas postal oboroženi vojak, je morda strah celo upravičen.
Prof. Bruno Siciliano verjame v pametno odločitev politike: “Poglejte, tudi za prepoved kemijskega orožja se je dogovorilo večino držav.”
K temu gre dodati tudi zanimiv razmislek gostitelja okrogle mize, slovenskega robotika in direktorja IJS dr. Jadrana Lenarčiča, ki je dejal, da “roboti ne bodo nikoli razumeli politike!”
Mi dodajamo upanje, da bodo robote in robotiko razumeli tudi politiki.
674 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
"Roboti ne bodo nikoli razumeli politike!" Misel direktorja IJS dr. Jadrana Lenarčiča je dobro izhodišče za realen premislek o robotski prihodnosti. Bo ta humanoidna ali predvsem tehnološka? Bodo roboti res bolj spretni in inteligentni od ljudi? Na Evropskem robotskem forumu 2016 smo se pogovarjali z uglednima gostoma prof. Brunom Sicilianom in dr. Markusom Grebensteinom.
Bodo politiki razumeli robote?
Bo robotska prihodnost humanoidna ali predvsem tehnološka? Bodo roboti res bolj spretni in inteligentni od ljudi? Na Evropskem robotskem forumu 2016 smo se pogovarjali z uglednima gostoma prof. Brunom Sicilianom in dr. Markusom Grebensteinom.
“Roboti so že spremenili naša življenja. Se pa v Evropi tega ne zavedamo, na Japonskem imajo do robotov bolj oseben odnos. Potrebno pa je poudariti, da smo na področju osebnih, avtonomnih in humanoidnih robotov še vsaj 15 do 20 let od tega, da nam bodo lahko pomagali v vsakdanjem življenju.”
Dr. Markus Grebenstein
Dr. Markus Grebenstein je direktor uglednega nemškega inštituta za robotiko in mehatroniko DLR. Njegova ekipa se ukvarja predvsem z razvojem robotske roke, ki je ključni del razvoja robotov prihodnosti. Če bodo roboti res nekoč pomagali v bolnišnicah in pri negi starejših, bodo morali imeti veliko več občutka in finih gibov kot danes.
Profesor Bruno Siciliano o robokopih: “Stroji se ne znajo odločati v nepredvidljivih situacijah, kaj če bi namesto na sovražno vojsko naleteli na begunce? Stroj ubija brez premisleka. Pa vendarle, na koncu o uporabi neke tehnologije odločamo ljudje in politika.”
Profesor Bruno Siciliano dodaja, da je leto 2050 še zelo daleč. “Humanoidni roboti bodo s fizičnega vidika takrat zagotovo veliko bolj zmogljivi, vendar bodo težko konkurirali človeškim nogometašem. Šport je vendarle človeška inspiracija in tudi kreativnost, roboti bodo težko konkurenčni, še posebej pri ekipnih športih.”
Eden izmed najbolj pogostih predsodkov pri razvoju robotske tehnologije je tudi, da nas mora biti robotov strah. Če pomislimo, da bi že omenjeni ameriški robot Atlas postal oboroženi vojak, je morda strah celo upravičen.
Prof. Bruno Siciliano verjame v pametno odločitev politike: “Poglejte, tudi za prepoved kemijskega orožja se je dogovorilo večino držav.”
K temu gre dodati tudi zanimiv razmislek gostitelja okrogle mize, slovenskega robotika in direktorja IJS dr. Jadrana Lenarčiča, ki je dejal, da “roboti ne bodo nikoli razumeli politike!”
Mi dodajamo upanje, da bodo robote in robotiko razumeli tudi politiki.
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?
Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo
Neveljaven email naslov