Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da nastane vremenska napoved, ni dovolj le pogled v nebo. Za sodobne vremenske napovedi je treba dobiti velikanske količine podatkov. Te potem analizirajo izjemno zmogljivi računalniki, ki lahko le v pičlih nekaj sekundah postrežejo s prvimi oprijemljivimi podatki in vremenskimi slikami, te pa nato v vsem razumljivo govorico prevedejo dežurni prognostiki. Po tej zapleteni poti rojevanja vremenske napovedi se danes podaja Frekvenca X.
Da nastane vremenska napoved, ni dovolj le pogled v nebo. Za sodobne vremenske napovedi je treba dobiti velikanske količine podatkov. Te potem analizirajo izjemno zmogljivi računalniki, ki lahko le v pičlih nekaj sekundah postrežejo s prvimi oprijemljivimi podatki in vremenskimi slikami, te pa nato v vsem razumljivo govorico prevedejo dežurni prognostiki.
Dva, ki ju pogosto slišite ob jutranjih vremenskih napovedih na radiu, Jure Cedilnik in dr. Benedikt Strajnar, sta nas najprej vodila do prizorišča, na katerem vremenoslovci zbirajo podatke. Od vremenske hiške, ki je, mimogrede, enaka povsod po svetu, do vzletišča vremenskega balona. Balon, ki vsako jutro ob petih zapusti tla, se v višavah zelo razbohoti, tudi do velikost avtobusa. Dvigne se lahko do višine 15 kilometrov, pri tem pa prek radijske zveze pošilja podatke o temperaturi in vlažnosti posameznega sloja ozračja in smeri vetra. Danes je po svetu postavljenih 11 000 vremenskih opazovalnic, ki s številnimi sateliti, letali in ladjami nenehno polnijo svetovno meterološko podatkovno banko.
Slovenija skupaj s številnimi drugimi evropskimi meteorološkimi službami dejavno sodeluje v projektu ALADIN, rezultat katerega je meteorološki model z istim imenom. Trenutno izračunavajo meteorološki model v ločljivosti 4,4 km. To pomeni, da je realni prostor razdeljen na računske točke, pri čemer je razdalja med sosednjima točkama 4,4 km. Po navpičnici ima ta model 87 računskih ravni. Model izračunajo vsake tri ure, pri čemer vsakič uporabijo čim bolj sveže meritve. Za to, da lahko superračunalnik v kleti Arsa simulira 3 minute vremena v naravi, potrebuje dobro sekundo računalniškega časa. Ob tem se zastavlja vprašanje: Koliko zelo pametnih in hitrih matematikov bi potrebovali, da bi lahko nadomestili superračunalnik? »Nešteto,« sta enotna Cedilnik in Strajnar.
Prav na Arsu so sicer sestavili prvi superračunalnik, pri tem je pomembno vlogo odigral Jure Jerman: »Leta 1997 smo ob sodelovanju podjetja iz Ljubljane na neki podstrehi v prestolnici sestavili 20 delovnih postaj. To je bila prva večja Linux gruča v Sloveniji, pa tudi po tem smo bili prvi, da smo operativni model računali na tako povezani gruči računalnikov.«
Največje središče za operativno računanje vremena imajo sicer v Evropskem centru za srednjeročno napoved vremena v Veliki Britaniji, tam sta dve gruči s po sto tisoč računskimi jedri, kmalu načrtujejo celo petkratno razširitev sistema. Njihove podatke uporabljajo tudi pri nas tako pri neposrednem napovedovanju, kot tudi pri robnih podatkih za model Aladin.
Z Aladinom je povezana tudi zanimiva anekdota deskarja na valovih Rajka Dolinška, ki se je leta 1999 s prijatelji podal na valove v vodah Pirana, pri tem pa mu je ponagajal močan veter. Zaradi visokih valov je pristal v vodi in se celih 9 ur ni mogel do Obale. »Jaz temu rečem, da je bil to moj najdaljši pogovor z Bogom.«
Rešili so ga šele zvečer, ko se je veter malo umiril. Pozneje je povedal, da sploh ni obupal, saj mu je moč dajala tudi Aladinova napoved vetra, po kateri naj bi veter zvečer oslabel.
Konec dober, vse dobro, nas pa ob koncu potovanja po tem, kako nastane vremenska napoved, čaka še tisti zadnji korak, ko te podatke, ki jih izračuna in pozneje vizualizira računalnik, v roke dobi dežurni prognostik, v našem primeru Brane Gregorčič. Ja, vreme se ne vede vedno tako, kot je predvideno v numeričnem izračunu, tako da si je treba pustiti malo rezerve.«
Prognostik ima zahtevno nalogo – oceniti mora napovedljivost vremenskega stanja. Včasih, ko so prevladujoči počasnejši vzorci v vremenu na primer anticikloni, je namreč vreme bolj napovedljivo, včasih, zlasti kadar nas prehajajo kakšne hitre fronte ali ko se poglabljajo ciklonska območja, pa manj.
Slovenija je nasploh posebna zaradi velikega vpliva reliefa. Na gibanje zraka ima namreč relief bistven vpliv. »Vsekakor se nad majhnim območjem Slovenije srečuje toliko različnih vplivov, kot res le redkokje po svetu.«
Ne glede na muhavost vremena, ki je najbrž tudi vzrok, da v tem srednjem pasu že pregovorno radi govorimo o vremenu, pa so z desetletji vremenske napovedi v primerjavi s tistimi čisto pionirskimi postale zelo točne in zanesljive. »Na vsakih deset let razvoja pridobimo en dan več pri točnih vremenskih informacijah. Če so bile pred 40. leti zanesljive do 3 dni vnaprej, so zdaj z enako zanesljivostjo uporabne do 7 dni vnaprej.«
A ne glede na to, da lahko danes že zanesljivo napovedo vremensko prihodnost za teden vnaprej, vremenoslovci ene supermoči še vedno nimajo, pa čeprav bi si to želeli: »K sreči na vreme ne moremo vplivati, lahko se le prilagajmo temu, kar nam narava nameni.«
673 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Da nastane vremenska napoved, ni dovolj le pogled v nebo. Za sodobne vremenske napovedi je treba dobiti velikanske količine podatkov. Te potem analizirajo izjemno zmogljivi računalniki, ki lahko le v pičlih nekaj sekundah postrežejo s prvimi oprijemljivimi podatki in vremenskimi slikami, te pa nato v vsem razumljivo govorico prevedejo dežurni prognostiki. Po tej zapleteni poti rojevanja vremenske napovedi se danes podaja Frekvenca X.
Da nastane vremenska napoved, ni dovolj le pogled v nebo. Za sodobne vremenske napovedi je treba dobiti velikanske količine podatkov. Te potem analizirajo izjemno zmogljivi računalniki, ki lahko le v pičlih nekaj sekundah postrežejo s prvimi oprijemljivimi podatki in vremenskimi slikami, te pa nato v vsem razumljivo govorico prevedejo dežurni prognostiki.
Dva, ki ju pogosto slišite ob jutranjih vremenskih napovedih na radiu, Jure Cedilnik in dr. Benedikt Strajnar, sta nas najprej vodila do prizorišča, na katerem vremenoslovci zbirajo podatke. Od vremenske hiške, ki je, mimogrede, enaka povsod po svetu, do vzletišča vremenskega balona. Balon, ki vsako jutro ob petih zapusti tla, se v višavah zelo razbohoti, tudi do velikost avtobusa. Dvigne se lahko do višine 15 kilometrov, pri tem pa prek radijske zveze pošilja podatke o temperaturi in vlažnosti posameznega sloja ozračja in smeri vetra. Danes je po svetu postavljenih 11 000 vremenskih opazovalnic, ki s številnimi sateliti, letali in ladjami nenehno polnijo svetovno meterološko podatkovno banko.
Slovenija skupaj s številnimi drugimi evropskimi meteorološkimi službami dejavno sodeluje v projektu ALADIN, rezultat katerega je meteorološki model z istim imenom. Trenutno izračunavajo meteorološki model v ločljivosti 4,4 km. To pomeni, da je realni prostor razdeljen na računske točke, pri čemer je razdalja med sosednjima točkama 4,4 km. Po navpičnici ima ta model 87 računskih ravni. Model izračunajo vsake tri ure, pri čemer vsakič uporabijo čim bolj sveže meritve. Za to, da lahko superračunalnik v kleti Arsa simulira 3 minute vremena v naravi, potrebuje dobro sekundo računalniškega časa. Ob tem se zastavlja vprašanje: Koliko zelo pametnih in hitrih matematikov bi potrebovali, da bi lahko nadomestili superračunalnik? »Nešteto,« sta enotna Cedilnik in Strajnar.
Prav na Arsu so sicer sestavili prvi superračunalnik, pri tem je pomembno vlogo odigral Jure Jerman: »Leta 1997 smo ob sodelovanju podjetja iz Ljubljane na neki podstrehi v prestolnici sestavili 20 delovnih postaj. To je bila prva večja Linux gruča v Sloveniji, pa tudi po tem smo bili prvi, da smo operativni model računali na tako povezani gruči računalnikov.«
Največje središče za operativno računanje vremena imajo sicer v Evropskem centru za srednjeročno napoved vremena v Veliki Britaniji, tam sta dve gruči s po sto tisoč računskimi jedri, kmalu načrtujejo celo petkratno razširitev sistema. Njihove podatke uporabljajo tudi pri nas tako pri neposrednem napovedovanju, kot tudi pri robnih podatkih za model Aladin.
Z Aladinom je povezana tudi zanimiva anekdota deskarja na valovih Rajka Dolinška, ki se je leta 1999 s prijatelji podal na valove v vodah Pirana, pri tem pa mu je ponagajal močan veter. Zaradi visokih valov je pristal v vodi in se celih 9 ur ni mogel do Obale. »Jaz temu rečem, da je bil to moj najdaljši pogovor z Bogom.«
Rešili so ga šele zvečer, ko se je veter malo umiril. Pozneje je povedal, da sploh ni obupal, saj mu je moč dajala tudi Aladinova napoved vetra, po kateri naj bi veter zvečer oslabel.
Konec dober, vse dobro, nas pa ob koncu potovanja po tem, kako nastane vremenska napoved, čaka še tisti zadnji korak, ko te podatke, ki jih izračuna in pozneje vizualizira računalnik, v roke dobi dežurni prognostik, v našem primeru Brane Gregorčič. Ja, vreme se ne vede vedno tako, kot je predvideno v numeričnem izračunu, tako da si je treba pustiti malo rezerve.«
Prognostik ima zahtevno nalogo – oceniti mora napovedljivost vremenskega stanja. Včasih, ko so prevladujoči počasnejši vzorci v vremenu na primer anticikloni, je namreč vreme bolj napovedljivo, včasih, zlasti kadar nas prehajajo kakšne hitre fronte ali ko se poglabljajo ciklonska območja, pa manj.
Slovenija je nasploh posebna zaradi velikega vpliva reliefa. Na gibanje zraka ima namreč relief bistven vpliv. »Vsekakor se nad majhnim območjem Slovenije srečuje toliko različnih vplivov, kot res le redkokje po svetu.«
Ne glede na muhavost vremena, ki je najbrž tudi vzrok, da v tem srednjem pasu že pregovorno radi govorimo o vremenu, pa so z desetletji vremenske napovedi v primerjavi s tistimi čisto pionirskimi postale zelo točne in zanesljive. »Na vsakih deset let razvoja pridobimo en dan več pri točnih vremenskih informacijah. Če so bile pred 40. leti zanesljive do 3 dni vnaprej, so zdaj z enako zanesljivostjo uporabne do 7 dni vnaprej.«
A ne glede na to, da lahko danes že zanesljivo napovedo vremensko prihodnost za teden vnaprej, vremenoslovci ene supermoči še vedno nimajo, pa čeprav bi si to želeli: »K sreči na vreme ne moremo vplivati, lahko se le prilagajmo temu, kar nam narava nameni.«
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?
Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo
Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic. Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.
Neveljaven email naslov