Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O kemiji navadno govorimo slabšalno s prizvokom škodljivega in strupenega. A dejansko se ji ne moremo izogniti. V tokratni Frekvenci X smo ugotavljali, koliko ‘kemije’ imamo doma – veliko več, kot si mislite. In v resnici nam prej koristi kot škoduje.
V varnem zavetju dóma kemikalij skorajda nimamo, bi pomislili. Pa to res drži?
Kemikalije so pravzaprav vse kemične spojine, ki jih lahko uporabimo v kemijski reakciji. Kemikalija je torej tudi navadna voda, čeprav po navadi nanjo ne gledamo tako. Pa tudi sol, odstranjevalec laka za nohte ali mehčalec za perilo.
V oddaji smo se ustavili pri treh večjih skupinah kemikalij, ki nas obdajajo v vsakdanjem življenju: detergentih, kislinah in bazah in pa polimerih, s poudarkom na teflonu.
Da se olje in voda ne mešata, se naučimo že v osnovni šoli. Ker pomivamo z vodo in ker je umazanija bolj podobna olju kakor vodi, imamo težavo. Zato vemo, da moramo pri pranju in pomivanju uporabiti detergent, ki bo odstranil maščobo.
Najprej k detergentom. Ti znižajo površinsko napetost, takim površinsko aktivnim snovem pravimo surfaktanti. Druga pomembna lastnost detergentov pa je, da njihove molekule vsebujejo dva različna dela – vodi prijaznega in olju prijaznega. “Ker so te površinsko aktivne snovi take strukture, da se delno topijo v olju, delno v vodi, omogočijo vstop vode v olje,” je pojasnila dr. Ana Kroflič s Kemijskega inštituta. Po njenih besedah lahko zelo močni detergenti škodujejo naši koži, saj odstranjujejo njeno naravno oljno zaščito.
Naše babice so detergente ustvarjale z mešanjem in kuhanjem vode in pepela, od tu pa je bil nato le še korak, da so z dodajanjem domačih maščob dobile tudi domače milo.
Kot pravi Krofličeva, je naše telo narejeno po podobnem principu kot surfaktanti. Celice so ograjene z lipidnim dvoslojem, ki je na eni strani vodi prijazen, na drugi strani pa vodo odbija. Celo v našem telesu izločamo surfaktante. Naš žolč, na primer, je poln žolčnih kislin, ki so površinsko aktivne snovi in ki prav to lastnost uporabljajo za presnavljanje maščob.
Kisline in baze na prvi pogled zvenijo precej nevarno, spomnimo se samo na kisli dež. A v resnici jih imate tudi doma cel kup. Verjetno vsak dan jemo s kislino polito zelenjavo, ki ji pravimo solata s kisom. Tudi vložena zelenjava je namočena v kislih raztopinah. Če želimo očistiti vodni kamen, moramo uporabiti kislino. Lahko posežemo po posebnem čistilu, zadostuje pa tudi običajen kis ali kokakola. In ne pozabimo, vitamin C je askorbinska kislina, je pojasnila dr. Helena Prosen s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.
Nekoliko manj imamo baz ali lugov, a če se potrudimo, jih vseeno najdemo. Čistila za stekla vsebujejo bazičen amonijak, ki ga že zavohamo. Belila, kot je varekina, so tudi močno bazična in precej nevarna, če pridemo z njimi v stik. Odmaščevalci odtokov so precej močne raztopine lugov. Tudi krema za zobe, pecilni prašek in tablete proti zgagi so baze.
Če močne kisline ob stiku s kožo takoj zapečejo, se škodljivo delovanje baz opazi in začuti šele po določenem času.
“Kis in soda bikarbona? To ni najboljša kombinacija za čiščenje, saj reagirata med sabo. Ioni, ki nastanejo, nimajo čistilne vrednosti .” – dr. Helena Prosen, FKKT
Prosenova ob tem svetuje, da smo pri uporabi čistilnih sredstev, ki vsebujejo kisline in baze, previdni. Če gre za močnejša koncentrirana sredstva, ki lahko vsebujejo tudi do 20 odstotkov kisline, je ob morebitnem stiku nujno dobro izpiranje, če snov zaide v oči, se morate posvetovati tudi z zdravnikom.
Naslednje veliko kraljestvo so polimeri, med najbolj poznanimi je teflon. Uporabljamo ga tako doma kot v tudi v vesoljskih plovilih. Urbana legenda sicer pravi, da ga je izumila NASA, dejansko pa so ga izumili že leta 1938, dvajset let pred ustanovitvijo NASE. Drži pa, da ga v vesoljskem programu uporabljajo za toplotno zaščito, v vesoljskih oblekah in podobno. “Če se prav spomnim, je bilo odkritje teflona stvar naključja,” je pojasnil strokovnjak za polimere na Kemijskem inštitutu dr. Miroslav Huskič. Po njegovih besedah se ga veliko uporablja za tesnjenje, v zobnikih.
Je teflon lahko škodljiv? “Ne bi mogel dati odgovora … malo sem skeptik. Sami polimeri niso zdravju škodljivi, so pa lahko škodljivi dodatki, ki jih dodajajo teflonu v ponvah.”- dr. Miroslav Huskič
Je pa teflon škodljiv pri visokih temperaturah, višjih od 230 stopinj Celzija. Teflon je sicer eden od najbolj spolzkih materialov, zato se teflonske prevleke uporabljajo za odganjanje mrčesa, ker se ta ne more zadržati na teflonskih površinah. Celo slavni kuščar gekon, ki se lahko plazi še po tako gladkih površinah, je proti teflonu nemočen.
Več podrobnosti pa lahko slišite v prispevku (zgoraj).
673 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
O kemiji navadno govorimo slabšalno s prizvokom škodljivega in strupenega. A dejansko se ji ne moremo izogniti. V tokratni Frekvenci X smo ugotavljali, koliko ‘kemije’ imamo doma – veliko več, kot si mislite. In v resnici nam prej koristi kot škoduje.
V varnem zavetju dóma kemikalij skorajda nimamo, bi pomislili. Pa to res drži?
Kemikalije so pravzaprav vse kemične spojine, ki jih lahko uporabimo v kemijski reakciji. Kemikalija je torej tudi navadna voda, čeprav po navadi nanjo ne gledamo tako. Pa tudi sol, odstranjevalec laka za nohte ali mehčalec za perilo.
V oddaji smo se ustavili pri treh večjih skupinah kemikalij, ki nas obdajajo v vsakdanjem življenju: detergentih, kislinah in bazah in pa polimerih, s poudarkom na teflonu.
Da se olje in voda ne mešata, se naučimo že v osnovni šoli. Ker pomivamo z vodo in ker je umazanija bolj podobna olju kakor vodi, imamo težavo. Zato vemo, da moramo pri pranju in pomivanju uporabiti detergent, ki bo odstranil maščobo.
Najprej k detergentom. Ti znižajo površinsko napetost, takim površinsko aktivnim snovem pravimo surfaktanti. Druga pomembna lastnost detergentov pa je, da njihove molekule vsebujejo dva različna dela – vodi prijaznega in olju prijaznega. “Ker so te površinsko aktivne snovi take strukture, da se delno topijo v olju, delno v vodi, omogočijo vstop vode v olje,” je pojasnila dr. Ana Kroflič s Kemijskega inštituta. Po njenih besedah lahko zelo močni detergenti škodujejo naši koži, saj odstranjujejo njeno naravno oljno zaščito.
Naše babice so detergente ustvarjale z mešanjem in kuhanjem vode in pepela, od tu pa je bil nato le še korak, da so z dodajanjem domačih maščob dobile tudi domače milo.
Kot pravi Krofličeva, je naše telo narejeno po podobnem principu kot surfaktanti. Celice so ograjene z lipidnim dvoslojem, ki je na eni strani vodi prijazen, na drugi strani pa vodo odbija. Celo v našem telesu izločamo surfaktante. Naš žolč, na primer, je poln žolčnih kislin, ki so površinsko aktivne snovi in ki prav to lastnost uporabljajo za presnavljanje maščob.
Kisline in baze na prvi pogled zvenijo precej nevarno, spomnimo se samo na kisli dež. A v resnici jih imate tudi doma cel kup. Verjetno vsak dan jemo s kislino polito zelenjavo, ki ji pravimo solata s kisom. Tudi vložena zelenjava je namočena v kislih raztopinah. Če želimo očistiti vodni kamen, moramo uporabiti kislino. Lahko posežemo po posebnem čistilu, zadostuje pa tudi običajen kis ali kokakola. In ne pozabimo, vitamin C je askorbinska kislina, je pojasnila dr. Helena Prosen s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.
Nekoliko manj imamo baz ali lugov, a če se potrudimo, jih vseeno najdemo. Čistila za stekla vsebujejo bazičen amonijak, ki ga že zavohamo. Belila, kot je varekina, so tudi močno bazična in precej nevarna, če pridemo z njimi v stik. Odmaščevalci odtokov so precej močne raztopine lugov. Tudi krema za zobe, pecilni prašek in tablete proti zgagi so baze.
Če močne kisline ob stiku s kožo takoj zapečejo, se škodljivo delovanje baz opazi in začuti šele po določenem času.
“Kis in soda bikarbona? To ni najboljša kombinacija za čiščenje, saj reagirata med sabo. Ioni, ki nastanejo, nimajo čistilne vrednosti .” – dr. Helena Prosen, FKKT
Prosenova ob tem svetuje, da smo pri uporabi čistilnih sredstev, ki vsebujejo kisline in baze, previdni. Če gre za močnejša koncentrirana sredstva, ki lahko vsebujejo tudi do 20 odstotkov kisline, je ob morebitnem stiku nujno dobro izpiranje, če snov zaide v oči, se morate posvetovati tudi z zdravnikom.
Naslednje veliko kraljestvo so polimeri, med najbolj poznanimi je teflon. Uporabljamo ga tako doma kot v tudi v vesoljskih plovilih. Urbana legenda sicer pravi, da ga je izumila NASA, dejansko pa so ga izumili že leta 1938, dvajset let pred ustanovitvijo NASE. Drži pa, da ga v vesoljskem programu uporabljajo za toplotno zaščito, v vesoljskih oblekah in podobno. “Če se prav spomnim, je bilo odkritje teflona stvar naključja,” je pojasnil strokovnjak za polimere na Kemijskem inštitutu dr. Miroslav Huskič. Po njegovih besedah se ga veliko uporablja za tesnjenje, v zobnikih.
Je teflon lahko škodljiv? “Ne bi mogel dati odgovora … malo sem skeptik. Sami polimeri niso zdravju škodljivi, so pa lahko škodljivi dodatki, ki jih dodajajo teflonu v ponvah.”- dr. Miroslav Huskič
Je pa teflon škodljiv pri visokih temperaturah, višjih od 230 stopinj Celzija. Teflon je sicer eden od najbolj spolzkih materialov, zato se teflonske prevleke uporabljajo za odganjanje mrčesa, ker se ta ne more zadržati na teflonskih površinah. Celo slavni kuščar gekon, ki se lahko plazi še po tako gladkih površinah, je proti teflonu nemočen.
Več podrobnosti pa lahko slišite v prispevku (zgoraj).
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?
Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo
Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic. Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.
Neveljaven email naslov