Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po svetu odmeva izstrelitev največje rakete Falcon Heavy, ki jo je izstrelilo podjetje Space X lastnika tovarne električnih avtomobilov Tesla Elona Muska. Kaj pomeni izstrelitev iz znanstvenega in tehnološkega vidika komentira prof. dr. Tomaž Zwitter. Tudi o tem, da se podjetje Elona Muska zanima za slovensko tehnologijo.
Je izstrelitev rakete Falcon Heavy vrhunski dosežek ali predvsem promocija? Komentira prof. Tomaž Zwitter, zanimanje podjetja Space X za kavitacijo pojasnjuje dr. Matevž Dular.
Lastnik tovarne električnih avtomobilov Tesla Elon Musk je poskrbel za svetovno odmeven dogodek. Njegovo zasebno vesoljsko podjetje Space X je uspešno izstrelilo svojo doslej največjo raketo Falcon Heavy, ki je v krožnico okrog Sonca ponesla tudi avtomobil. Ali izstrelitev rakete res predstavlja vrhunski znanstveni in tehnološki dosežek ali gre predvsem za promocijo?
Navdušenje ob uspešni izstrelitvi rakete Falcon Heavy je bilo praktično enotno. Gre za največjo raketo podjetja Space X, ki ima poleg treh nosilnih raket še 27 motorjev in je primerljiva s težkimi raketami, ki pošiljajo v vesolje satelite za vojsko.
Astrofizik prof. dr. Tomaž Zwitter Elonu Musku priznava pomemben tehnološki preboj, a ima tudi pomisleke: “Gre za zelo tvegan projekt, za zdaj to še ni raketa, ki bi lahko v vesolje ponesla astronavte.”
“Nekdo pošlje v vesolje avto, ker si to lahko privošči. Osebno se mi to ne zdi odgovorno, tovor bi pač lahko bil bolj koristen.”
Strokovna javnost ima pomisleke predvsem o cilju takšne misije, še posebej, ker raketa v vesolje ni ponesla vrhunske tehnologije ampak so ob legendarni pesmi Space Oddity Davida Bowieja izstrelili električni avto Tesla.
To dejstvo je posebej za Val 202 izpostavil tudi Matt Taylor, znanstvenik Evropske vesoljske agencije, ki je koordiniral izstrelitev sonde Rosetta: “Spremljati izstrelitev tako velike rakete je bilo res izjemno. Takšni spektakularni dogodki povečajo zanimanje ljudi za vesolje, kar je pozitivno. Gre za prelomnico, ki bo zaznamovala tudi nacionalne vesoljske agencije. Žalosti pa me, da niso namesto avtomobila izstrelili kakšnega izmed vrhunskih satelitov.”
Podobno razmišlja prof. Zwitter, strokovni sodelavec Frekvence X: “Pošiljati stvari v vesolje je zelo drago, to sem se ob sodelovanju pri različnih misijah iz prve roke prepričal tudi sam. Potem pa nekdo pošlje v vesolje avto samo zato, ker ga lahko. Od tega ne bo nobene koristi za človeštvo. Poleg tega je bilo veliko raziskovalnih projektov ukinjenih zaradi stroškov.”
“Izstrelitev je bila seveda uspešna, čeprav se ni preveč poudarjalo, da ena od treh dodatnih raket ni uspela pristati in se je razbila, torej verjetno ne držijo tudi številke okrog končne efektivne cene izstrelitve.”
Uspešna izstrelitev rakete Falcon Heavy dokončno pomeni novo obdobje v raziskovanju vesolja, saj iniciativo prevzemajo zasebniki, ki imajo seveda drugačen pristop in cilje kot javne vesoljske agencije.
Izstrelitev je spremljal tudi dr. Matevž Dular, vrhunski strokovnjak za kavitacijo. Pred tedni je na eni izmed konferenc predaval o uporabi kavitacije pri vesoljskih tehnologijah. Po predavanju so ga nagovorili predstavniki podjetja Space X.
“Predstavljal sem del projekta, ki smo pripravili za Evropsko vesoljsko agencijo. Gre za kavitacijo v turbo črpalkah v raketnem gorivu. Predstavniki Space X se pogosto udeležujejo takšnih konferenc in iščejo rešitve za težave, ki jih sicer javno ne priznajo. Pocukali so me za rokav in me vprašali, če bi lahko dobili rezultate naših raziskav, da bi naredili izboljšave.”
“Pocukali so me za rokav in me vprašali, če bi lahko dobili rezultate naših raziskav, da bi naredili izboljšave.”
Je realno slovensko sodelovanje s podjetjem Elona Muska, ki je najbolj znan kot proizvajalec električnih avtomobilov Tesla?
Dr. Dular bi sicer ostal v stikih z vesoljskim podjetjem Space X, a je realno zaradi številnih omejitev malo možnosti za sodelovanje.
Elon Musk sicer ob skepsi večine znanstvene javnosti že napoveduje nove mejnike, njegove tiha želja je, da bi nekoč na Marsu zgradil mesto.
– Kaj dela ? v vesolju?
– Išče parkirišče. pic.twitter.com/FPIdpkXS76— ? Val 202 (@Val202) February 7, 2018
670 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Po svetu odmeva izstrelitev največje rakete Falcon Heavy, ki jo je izstrelilo podjetje Space X lastnika tovarne električnih avtomobilov Tesla Elona Muska. Kaj pomeni izstrelitev iz znanstvenega in tehnološkega vidika komentira prof. dr. Tomaž Zwitter. Tudi o tem, da se podjetje Elona Muska zanima za slovensko tehnologijo.
Je izstrelitev rakete Falcon Heavy vrhunski dosežek ali predvsem promocija? Komentira prof. Tomaž Zwitter, zanimanje podjetja Space X za kavitacijo pojasnjuje dr. Matevž Dular.
Lastnik tovarne električnih avtomobilov Tesla Elon Musk je poskrbel za svetovno odmeven dogodek. Njegovo zasebno vesoljsko podjetje Space X je uspešno izstrelilo svojo doslej največjo raketo Falcon Heavy, ki je v krožnico okrog Sonca ponesla tudi avtomobil. Ali izstrelitev rakete res predstavlja vrhunski znanstveni in tehnološki dosežek ali gre predvsem za promocijo?
Navdušenje ob uspešni izstrelitvi rakete Falcon Heavy je bilo praktično enotno. Gre za največjo raketo podjetja Space X, ki ima poleg treh nosilnih raket še 27 motorjev in je primerljiva s težkimi raketami, ki pošiljajo v vesolje satelite za vojsko.
Astrofizik prof. dr. Tomaž Zwitter Elonu Musku priznava pomemben tehnološki preboj, a ima tudi pomisleke: “Gre za zelo tvegan projekt, za zdaj to še ni raketa, ki bi lahko v vesolje ponesla astronavte.”
“Nekdo pošlje v vesolje avto, ker si to lahko privošči. Osebno se mi to ne zdi odgovorno, tovor bi pač lahko bil bolj koristen.”
Strokovna javnost ima pomisleke predvsem o cilju takšne misije, še posebej, ker raketa v vesolje ni ponesla vrhunske tehnologije ampak so ob legendarni pesmi Space Oddity Davida Bowieja izstrelili električni avto Tesla.
To dejstvo je posebej za Val 202 izpostavil tudi Matt Taylor, znanstvenik Evropske vesoljske agencije, ki je koordiniral izstrelitev sonde Rosetta: “Spremljati izstrelitev tako velike rakete je bilo res izjemno. Takšni spektakularni dogodki povečajo zanimanje ljudi za vesolje, kar je pozitivno. Gre za prelomnico, ki bo zaznamovala tudi nacionalne vesoljske agencije. Žalosti pa me, da niso namesto avtomobila izstrelili kakšnega izmed vrhunskih satelitov.”
Podobno razmišlja prof. Zwitter, strokovni sodelavec Frekvence X: “Pošiljati stvari v vesolje je zelo drago, to sem se ob sodelovanju pri različnih misijah iz prve roke prepričal tudi sam. Potem pa nekdo pošlje v vesolje avto samo zato, ker ga lahko. Od tega ne bo nobene koristi za človeštvo. Poleg tega je bilo veliko raziskovalnih projektov ukinjenih zaradi stroškov.”
“Izstrelitev je bila seveda uspešna, čeprav se ni preveč poudarjalo, da ena od treh dodatnih raket ni uspela pristati in se je razbila, torej verjetno ne držijo tudi številke okrog končne efektivne cene izstrelitve.”
Uspešna izstrelitev rakete Falcon Heavy dokončno pomeni novo obdobje v raziskovanju vesolja, saj iniciativo prevzemajo zasebniki, ki imajo seveda drugačen pristop in cilje kot javne vesoljske agencije.
Izstrelitev je spremljal tudi dr. Matevž Dular, vrhunski strokovnjak za kavitacijo. Pred tedni je na eni izmed konferenc predaval o uporabi kavitacije pri vesoljskih tehnologijah. Po predavanju so ga nagovorili predstavniki podjetja Space X.
“Predstavljal sem del projekta, ki smo pripravili za Evropsko vesoljsko agencijo. Gre za kavitacijo v turbo črpalkah v raketnem gorivu. Predstavniki Space X se pogosto udeležujejo takšnih konferenc in iščejo rešitve za težave, ki jih sicer javno ne priznajo. Pocukali so me za rokav in me vprašali, če bi lahko dobili rezultate naših raziskav, da bi naredili izboljšave.”
“Pocukali so me za rokav in me vprašali, če bi lahko dobili rezultate naših raziskav, da bi naredili izboljšave.”
Je realno slovensko sodelovanje s podjetjem Elona Muska, ki je najbolj znan kot proizvajalec električnih avtomobilov Tesla?
Dr. Dular bi sicer ostal v stikih z vesoljskim podjetjem Space X, a je realno zaradi številnih omejitev malo možnosti za sodelovanje.
Elon Musk sicer ob skepsi večine znanstvene javnosti že napoveduje nove mejnike, njegove tiha želja je, da bi nekoč na Marsu zgradil mesto.
– Kaj dela ? v vesolju?
– Išče parkirišče. pic.twitter.com/FPIdpkXS76— ? Val 202 (@Val202) February 7, 2018
Thomas Dietterich je zaslužni profesor na javni univerzi v Oregonu in pionir strojnega učenja, ki na tem področju raziskuje že od leta 1977. Od nekdaj ga je zanimalo - kako se znanstveniki učijo o svetu? In v kontekstu računalnikov je to vprašanje strojnega učenja. Torej, kako se računalniki učijo o svetu?
Impostor syndrome v slovenščini najpogosteje imenujemo sindrom prevaranta, pojavlja se tudi poimenovanje sindrom vsiljivca. Gre za psihološki konstrukt, katerega značilnost so občutki dvomov o svoji lastni sposobnosti, kompetentnosti in inteligentnosti, čeprav objektivni dosežki kažejo nasprotno. Kakšni so znaki in občutki ob tem sindromu, kako je povezan s perfekcionizmom, kaj menijo psihologi in psihiatri, v kolikšni meri gre za konstrukt novodobne družbe kapitalizma in vplivnežev.
Mesec je naokoli in znova v zadnji novembrski epizodi Frekvence X zbiramo in izberemo nekaj najodmevnejših znanstvenih raziskav preteklega meseca. Tokrat se še posebej posvečamo prvemu nacionalnemu dnevu občanske znanosti, katere ambasadorka je dr. Zarja Muršič, povzamemo pa tudi nov pridobljeni projekt ERC, ki ga je tokrat dobil dr. Lev Vidmar z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko in Inštituta Jožef Stefan.
Vodik je najmanjša, najlažja in najbolj razširjena molekula v vesolju. A v naravi ga samega po sebi skoraj ne najdemo, pridobiti ga je treba iz vode ali fosilnih goriv, kot so plin, premog in nafta. Potem ko se že lep čas uporablja za raketno gorivo, ga zdaj spodbujajo tudi kot čisto in varno alternativo nafti in plinu za ogrevanje in prevoz. Vodik je zadnja leta postal vroča politična tema, vlade po svetu, pa tudi Evropska unija, zanj namenjajo milijarde, toda ali je ves ta hrup res upravičen? Je res najboljša podnebna rešitev?
Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.
Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.
Tako je že v 16. stoletju dejal švicarski alkimist in zdravnik Paracelsus in z njegovo mislijo se v tokratni Frekvenci podajamo po poti strupov.
Dvignimo malo prahu ... okoli prahu! Ste ta teden že obrisali prah in posesali? Morda bi morali … Zagotovo pa boste, ko vam na uho zaide najnovejša Frekvenca X, ki skupaj z geologom Klemnom Teranom spoznava hišni in cestni prah ter njune skrb vzbujajoče plati. V dneh, ko se sliši svetopisemski stavek 'Prah si in v prah se povrneš', pa bomo tudi na lovu za kozmičnim prahom.
Pregledi meseca so nazaj. Tokrat pregledujemo najopaznejša znanstvena odkritja oktobra. Nobelove nagrade smo že obdelali, v današnji oddaji se bomo posvetili Zoisovim nagradam, ki so nekakšne slovenske Nobelove nagrade. Gostimo Zoisovo nagrajenko za posebne dosežke na področju farmacevtske kemije in toksikologije dr. Lucijo Peterlin Mašič. S kolegi raziskuje nadomestke bisfenola A, spojine, ki jo uporabljajo za pridobitev plastike, BPA pa je problematičen, ker je motilec endokrinega sistema. Slišite lahko tudi nekaj drugih novic iz sveta znanosti.
Postavite na mizo skledo sadja in v hipu bodo tam. Vzamejo se tako rekoč iz nič – majhne, rjave, z velikanskimi očmi. Te drobne in za mnoge tako moteče vinske mušice, ki jih je največ prav jeseni, imajo neverjetno znanstveno pot, podpisujejo se pod kar šest Nobelovih nagrad.
Jupiter je daleč največji planet v sončnem sistemu – več kot dvakrat večji od vseh drugih planetov skupaj! Kljub neznansko lepim umetelnim progam in lisam vladajo tam sila neprijazno okolje, ledeno mrzle temperature in pošastno sevanje. In zakaj nas ta tako neprijazen svet potem tako zanima? Zakaj k njegovim štirim družicam, Galilejevim lunam, pošiljamo novo evropsko sondo? Odgovor je preprost – voda in skrito življenje. Če bi bila naša Zemlja frnikola, bi bil Jupiter velik kot košarkarska žoga. K njemu se je aprila podala tudi evropska sonda Juice.
Raziskave elektronov v atomih in molekulah, ki se odvijajo na nepredstavljivo kratkih časovnih skalah, znanstvena dognanja v ozadju mRNK cepiv, ki so pomembno zaznamovala pandemijo koronavirusa, in pa kvantne pike, polprevodniške nanostrukture, ki se jih uporablja na več različnih tehnoloških področjih. To so presežki, za katere bodo letos v Stockholmu med drugim podelili Nobelove nagrade. Kaj natanko so odkrili izpostavljeni znanstveniki, kako se te raziskave kažejo v praksi in kakšne so njihove življenjske zgodbe, analiziramo v Frekvenci X, ki si tokrat podaja roke z znanstveno redakcijo Prvega programa Radia Slovenija.
Josef Ressel je bil morda eden zadnjih res širokih mislecev. Po osnovni izobrazbi gozdar, je pomemben pečat pustil na zelo različnih področjih. Tehnike in inovacij se je loteval na način Leonarda Da Vincija. Najbolj je znan po izumu ladijskega vijaka, pomembna je njegova vloga pri pogozdovanju Krasa, bil je hidrotehnični strokovnjak. V prvem obdobju industrijske revolucije se je ukvarjal z novimi materiali in tehnologijami, zlasti pa ga je pritegnilo raziskovanje možnosti tehnoloških izboljšav v prometu in energetiki. Med zanimivejše ideje lahko štejemo tudi brezsmradno stranišče in lokomobil. Deloval je na Dolenjskem, na Krasu, v Trstu in Ljubljani, kjer je umrl leta 1857. Josef Ressel je bil češko-nemških korenin, v Ljubljani ima svojo cesto in spomenik, v Šentjerneju so mu posvetili metuljček in penino, načrtujejo tudi Resslov most. Kakšna je njegova zapuščina?
Kdo je bil Jožef Stefan? Čeprav se nam zdi, da ga vsi po malem poznamo, saj je po njem poimenovan največji znanstveni inštitut v Sloveniji, pa o njem v resnici vemo zelo malo. Znano je, da je bil otrok revnih in nepismenih staršev, s svojo nadarjenostjo in osredotočenostjo pa je kmalu dokazal, da je velik učenjak, postal je tudi eden vodilnih znanstvenikov v avstrijskem cesarstvu. Fizika je bila njegovo življenje - dobesedno, veliko dni je prespal kar na inštitutu, ki ga je vodil, ker je bil tako zelo predan delu. Poročil se je šele pri 56 letih in v sreči v dvoje je užival le kakšno leto, saj je kmalu po poroki umrl zaradi možganske kapi. Kdo je bil torej ta veliki fizik, edini znanstvenik slovenskega rodu, po katerem je poimenovan tudi fizikalni Stefan-Boltzmannov zakon?
Njeno življenje ni bilo lahko. Izgubila je edinega otroka, podpirala v vojni poškodovanega moža in kariero gradila v moškem akademskem svetu ter v času najostrejše stalinizacije.
Ogrevanje pred novo sezono Frekvence X začenjamo z zavojem v preteklost, k znanstvenikom, ki so se rodili ali delovali na slovenskih tleh in so splošni javnosti manj znani. Kot prvemu se bomo posvetili profesorju Milanu Vidmarju, ki je zaznamoval razvoj slovenske elektrotehnike in prva leta ljubljanske Univerze. O profesorju Vidmarju kot pionirskem elektrotehniku, vrhunskemu šahovskemu velemojstru in velikem borcu, ki je vplival na družbeni in gospodarski razvoj slovenskega ozemlja v svojem času, se je Jan Grilc pogovarjali s tremi gosti, ki jim je profesor Vidmar vsakemu po svoje zaznamoval življenjsko pot. Kdo je bil torej človek, ki je odločilno vplival na razvoj Univerze v zgodnjih letih, spoznal Nikolo Teslo in odigral legendarne partije z največjimi velemojstri šaha v svojem času? Gosti: - prof. dr. Rafael Cajhen, predavatelj, mentor in raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko - prof. dr. Maks Babuder, dolgoletni direktor Elektrotehniškega inštituta Milan Vidmar - prof. dr. Ivan Bratko, Fakulteta za računalništvo in informatiko, šahovski mojstrski kandidat
Delaš, se trudiš, da boš pred dopustom storil vse, kar moraš, končno odideš iz pisarne, ugasneš luč, odzdraviš kolegom in v glavi snuješ načrte za dopust. Pakiraš, se voziš na morje, potem pa kar naenkrat bolečine v mišicah, smrkanje, morda celo vročina. Znano? Marsikomu verjetno res. Preddopustniška Frekvenca X se torej odpravlja na teren tako imenovane bolezni prostočasja. Zakaj se zgodi, da pogosto zbolimo ravno takrat, ko naj bi se imeli fino. Torej - na dopustu.
Predzadnja Frekvenca X v letošnji sezoni se tik pred poletno vročino poglablja v namakalne sisteme. Prav ti so bili osnova, na kateri so med drugim zrasle antične civilizacije, od Kitajske do Egipta, hkrati pa so tudi danes marsikje osnova kmetijstva. V Grčiji, Italiji in Španiji na primer namakajo skoraj polovico kmetijskih površin, Slovenija pa le en odstotek. Kakšen je razlog, kako je z vodo in še marsikaj zanimivega, je o namakalnih sistemih izvedela Maja Ratej.
Po siloviti eksploziji in porušitvi jezu Nova Kahovka, ki je v južni Ukrajini na reki Dneper zadrževal 19 kubičnih kilometrov ali za skoraj pet Tržaških zalivov vode, so obsežni deli pokrajine še vedno poplavljeni, več deset tisoč ljudi pa razseljenih. V tokratni Frekvenci X pri strokovnjakih za visoke vodne pregrade preverjamo, kako zahteven gradbeni podvig so jezovi in katere porušitve jezov so odmevale v zgodovini. Posvetimo pa se tudi nekaterim največjim orjakom med jezovi na svetu.
Uživanje na glasbenih koncertih ima svoje čare, občutka avtentične interakcije ne more nadomestiti nobena tehnologija. Živi glasbeni performansi nas močno pritegnejo, tako pri nastopajočih kot pri publiki sprožijo posebne občutke. Kaj se takrat dogaja v naših možganih, kako na nas vpliva učinek množice, kakšni muzikološki momenti nas prepričajo in zakaj je ubiranje “izštekanih” poti tako privlačno.
Neveljaven email naslov