Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po svetu odmeva izstrelitev največje rakete Falcon Heavy, ki jo je izstrelilo podjetje Space X lastnika tovarne električnih avtomobilov Tesla Elona Muska. Kaj pomeni izstrelitev iz znanstvenega in tehnološkega vidika komentira prof. dr. Tomaž Zwitter. Tudi o tem, da se podjetje Elona Muska zanima za slovensko tehnologijo.
Je izstrelitev rakete Falcon Heavy vrhunski dosežek ali predvsem promocija? Komentira prof. Tomaž Zwitter, zanimanje podjetja Space X za kavitacijo pojasnjuje dr. Matevž Dular.
Lastnik tovarne električnih avtomobilov Tesla Elon Musk je poskrbel za svetovno odmeven dogodek. Njegovo zasebno vesoljsko podjetje Space X je uspešno izstrelilo svojo doslej največjo raketo Falcon Heavy, ki je v krožnico okrog Sonca ponesla tudi avtomobil. Ali izstrelitev rakete res predstavlja vrhunski znanstveni in tehnološki dosežek ali gre predvsem za promocijo?
Navdušenje ob uspešni izstrelitvi rakete Falcon Heavy je bilo praktično enotno. Gre za največjo raketo podjetja Space X, ki ima poleg treh nosilnih raket še 27 motorjev in je primerljiva s težkimi raketami, ki pošiljajo v vesolje satelite za vojsko.
Astrofizik prof. dr. Tomaž Zwitter Elonu Musku priznava pomemben tehnološki preboj, a ima tudi pomisleke: “Gre za zelo tvegan projekt, za zdaj to še ni raketa, ki bi lahko v vesolje ponesla astronavte.”
“Nekdo pošlje v vesolje avto, ker si to lahko privošči. Osebno se mi to ne zdi odgovorno, tovor bi pač lahko bil bolj koristen.”
Strokovna javnost ima pomisleke predvsem o cilju takšne misije, še posebej, ker raketa v vesolje ni ponesla vrhunske tehnologije ampak so ob legendarni pesmi Space Oddity Davida Bowieja izstrelili električni avto Tesla.
To dejstvo je posebej za Val 202 izpostavil tudi Matt Taylor, znanstvenik Evropske vesoljske agencije, ki je koordiniral izstrelitev sonde Rosetta: “Spremljati izstrelitev tako velike rakete je bilo res izjemno. Takšni spektakularni dogodki povečajo zanimanje ljudi za vesolje, kar je pozitivno. Gre za prelomnico, ki bo zaznamovala tudi nacionalne vesoljske agencije. Žalosti pa me, da niso namesto avtomobila izstrelili kakšnega izmed vrhunskih satelitov.”
Podobno razmišlja prof. Zwitter, strokovni sodelavec Frekvence X: “Pošiljati stvari v vesolje je zelo drago, to sem se ob sodelovanju pri različnih misijah iz prve roke prepričal tudi sam. Potem pa nekdo pošlje v vesolje avto samo zato, ker ga lahko. Od tega ne bo nobene koristi za človeštvo. Poleg tega je bilo veliko raziskovalnih projektov ukinjenih zaradi stroškov.”
“Izstrelitev je bila seveda uspešna, čeprav se ni preveč poudarjalo, da ena od treh dodatnih raket ni uspela pristati in se je razbila, torej verjetno ne držijo tudi številke okrog končne efektivne cene izstrelitve.”
Uspešna izstrelitev rakete Falcon Heavy dokončno pomeni novo obdobje v raziskovanju vesolja, saj iniciativo prevzemajo zasebniki, ki imajo seveda drugačen pristop in cilje kot javne vesoljske agencije.
Izstrelitev je spremljal tudi dr. Matevž Dular, vrhunski strokovnjak za kavitacijo. Pred tedni je na eni izmed konferenc predaval o uporabi kavitacije pri vesoljskih tehnologijah. Po predavanju so ga nagovorili predstavniki podjetja Space X.
“Predstavljal sem del projekta, ki smo pripravili za Evropsko vesoljsko agencijo. Gre za kavitacijo v turbo črpalkah v raketnem gorivu. Predstavniki Space X se pogosto udeležujejo takšnih konferenc in iščejo rešitve za težave, ki jih sicer javno ne priznajo. Pocukali so me za rokav in me vprašali, če bi lahko dobili rezultate naših raziskav, da bi naredili izboljšave.”
“Pocukali so me za rokav in me vprašali, če bi lahko dobili rezultate naših raziskav, da bi naredili izboljšave.”
Je realno slovensko sodelovanje s podjetjem Elona Muska, ki je najbolj znan kot proizvajalec električnih avtomobilov Tesla?
Dr. Dular bi sicer ostal v stikih z vesoljskim podjetjem Space X, a je realno zaradi številnih omejitev malo možnosti za sodelovanje.
Elon Musk sicer ob skepsi večine znanstvene javnosti že napoveduje nove mejnike, njegove tiha želja je, da bi nekoč na Marsu zgradil mesto.
– Kaj dela ? v vesolju?
– Išče parkirišče. pic.twitter.com/FPIdpkXS76— ? Val 202 (@Val202) February 7, 2018
670 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Po svetu odmeva izstrelitev največje rakete Falcon Heavy, ki jo je izstrelilo podjetje Space X lastnika tovarne električnih avtomobilov Tesla Elona Muska. Kaj pomeni izstrelitev iz znanstvenega in tehnološkega vidika komentira prof. dr. Tomaž Zwitter. Tudi o tem, da se podjetje Elona Muska zanima za slovensko tehnologijo.
Je izstrelitev rakete Falcon Heavy vrhunski dosežek ali predvsem promocija? Komentira prof. Tomaž Zwitter, zanimanje podjetja Space X za kavitacijo pojasnjuje dr. Matevž Dular.
Lastnik tovarne električnih avtomobilov Tesla Elon Musk je poskrbel za svetovno odmeven dogodek. Njegovo zasebno vesoljsko podjetje Space X je uspešno izstrelilo svojo doslej največjo raketo Falcon Heavy, ki je v krožnico okrog Sonca ponesla tudi avtomobil. Ali izstrelitev rakete res predstavlja vrhunski znanstveni in tehnološki dosežek ali gre predvsem za promocijo?
Navdušenje ob uspešni izstrelitvi rakete Falcon Heavy je bilo praktično enotno. Gre za največjo raketo podjetja Space X, ki ima poleg treh nosilnih raket še 27 motorjev in je primerljiva s težkimi raketami, ki pošiljajo v vesolje satelite za vojsko.
Astrofizik prof. dr. Tomaž Zwitter Elonu Musku priznava pomemben tehnološki preboj, a ima tudi pomisleke: “Gre za zelo tvegan projekt, za zdaj to še ni raketa, ki bi lahko v vesolje ponesla astronavte.”
“Nekdo pošlje v vesolje avto, ker si to lahko privošči. Osebno se mi to ne zdi odgovorno, tovor bi pač lahko bil bolj koristen.”
Strokovna javnost ima pomisleke predvsem o cilju takšne misije, še posebej, ker raketa v vesolje ni ponesla vrhunske tehnologije ampak so ob legendarni pesmi Space Oddity Davida Bowieja izstrelili električni avto Tesla.
To dejstvo je posebej za Val 202 izpostavil tudi Matt Taylor, znanstvenik Evropske vesoljske agencije, ki je koordiniral izstrelitev sonde Rosetta: “Spremljati izstrelitev tako velike rakete je bilo res izjemno. Takšni spektakularni dogodki povečajo zanimanje ljudi za vesolje, kar je pozitivno. Gre za prelomnico, ki bo zaznamovala tudi nacionalne vesoljske agencije. Žalosti pa me, da niso namesto avtomobila izstrelili kakšnega izmed vrhunskih satelitov.”
Podobno razmišlja prof. Zwitter, strokovni sodelavec Frekvence X: “Pošiljati stvari v vesolje je zelo drago, to sem se ob sodelovanju pri različnih misijah iz prve roke prepričal tudi sam. Potem pa nekdo pošlje v vesolje avto samo zato, ker ga lahko. Od tega ne bo nobene koristi za človeštvo. Poleg tega je bilo veliko raziskovalnih projektov ukinjenih zaradi stroškov.”
“Izstrelitev je bila seveda uspešna, čeprav se ni preveč poudarjalo, da ena od treh dodatnih raket ni uspela pristati in se je razbila, torej verjetno ne držijo tudi številke okrog končne efektivne cene izstrelitve.”
Uspešna izstrelitev rakete Falcon Heavy dokončno pomeni novo obdobje v raziskovanju vesolja, saj iniciativo prevzemajo zasebniki, ki imajo seveda drugačen pristop in cilje kot javne vesoljske agencije.
Izstrelitev je spremljal tudi dr. Matevž Dular, vrhunski strokovnjak za kavitacijo. Pred tedni je na eni izmed konferenc predaval o uporabi kavitacije pri vesoljskih tehnologijah. Po predavanju so ga nagovorili predstavniki podjetja Space X.
“Predstavljal sem del projekta, ki smo pripravili za Evropsko vesoljsko agencijo. Gre za kavitacijo v turbo črpalkah v raketnem gorivu. Predstavniki Space X se pogosto udeležujejo takšnih konferenc in iščejo rešitve za težave, ki jih sicer javno ne priznajo. Pocukali so me za rokav in me vprašali, če bi lahko dobili rezultate naših raziskav, da bi naredili izboljšave.”
“Pocukali so me za rokav in me vprašali, če bi lahko dobili rezultate naših raziskav, da bi naredili izboljšave.”
Je realno slovensko sodelovanje s podjetjem Elona Muska, ki je najbolj znan kot proizvajalec električnih avtomobilov Tesla?
Dr. Dular bi sicer ostal v stikih z vesoljskim podjetjem Space X, a je realno zaradi številnih omejitev malo možnosti za sodelovanje.
Elon Musk sicer ob skepsi večine znanstvene javnosti že napoveduje nove mejnike, njegove tiha želja je, da bi nekoč na Marsu zgradil mesto.
– Kaj dela ? v vesolju?
– Išče parkirišče. pic.twitter.com/FPIdpkXS76— ? Val 202 (@Val202) February 7, 2018
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
Neveljaven email naslov