Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tesla v vesolju: dosežek ali promocija?

07.02.2018

Po svetu odmeva izstrelitev največje rakete Falcon Heavy, ki jo je izstrelilo podjetje Space X lastnika tovarne električnih avtomobilov Tesla Elona Muska. Kaj pomeni izstrelitev iz znanstvenega in tehnološkega vidika komentira prof. dr. Tomaž Zwitter. Tudi o tem, da se podjetje Elona Muska zanima za slovensko tehnologijo.

Je izstrelitev rakete Falcon Heavy vrhunski dosežek ali predvsem promocija? Komentira prof. Tomaž Zwitter, zanimanje podjetja Space X za kavitacijo pojasnjuje dr. Matevž Dular.

Lastnik tovarne električnih avtomobilov Tesla Elon Musk je poskrbel za svetovno odmeven dogodek. Njegovo zasebno vesoljsko podjetje Space X je uspešno izstrelilo svojo doslej največjo raketo Falcon Heavy, ki je v krožnico okrog Sonca ponesla tudi avtomobil. Ali izstrelitev rakete res predstavlja vrhunski znanstveni in tehnološki dosežek ali gre predvsem za promocijo?

Navdušenje ob uspešni izstrelitvi rakete Falcon Heavy je bilo praktično enotno. Gre za največjo raketo podjetja Space X, ki ima poleg treh nosilnih raket še 27 motorjev in je primerljiva s težkimi raketami, ki pošiljajo v vesolje satelite za vojsko.

Astrofizik prof. dr. Tomaž Zwitter Elonu Musku priznava pomemben tehnološki preboj, a ima tudi pomisleke: “Gre za zelo tvegan projekt, za zdaj to še ni raketa, ki bi lahko v vesolje ponesla astronavte.”

“Nekdo pošlje v vesolje avto, ker si to lahko privošči. Osebno se mi to ne zdi odgovorno, tovor bi pač lahko bil bolj koristen.”

Strokovna javnost ima pomisleke predvsem o cilju takšne misije, še posebej, ker raketa v vesolje ni ponesla vrhunske tehnologije ampak so ob legendarni pesmi Space Oddity Davida Bowieja izstrelili električni avto Tesla.

To dejstvo je posebej za Val 202 izpostavil tudi Matt Taylor, znanstvenik Evropske vesoljske agencije, ki je koordiniral izstrelitev sonde Rosetta: “Spremljati izstrelitev tako velike rakete je bilo res izjemno. Takšni spektakularni dogodki povečajo zanimanje ljudi za vesolje, kar je pozitivno. Gre za prelomnico, ki bo zaznamovala tudi nacionalne vesoljske agencije. Žalosti pa me, da niso namesto avtomobila izstrelili kakšnega izmed vrhunskih satelitov.”

Podobno razmišlja prof. Zwitter, strokovni sodelavec Frekvence X: “Pošiljati stvari v vesolje je zelo drago, to sem se ob sodelovanju pri različnih misijah iz prve roke prepričal tudi sam. Potem pa nekdo pošlje v vesolje avto samo zato, ker ga lahko. Od tega ne bo nobene koristi za človeštvo. Poleg tega je bilo veliko raziskovalnih projektov ukinjenih zaradi stroškov.” 

“Izstrelitev je bila seveda uspešna, čeprav se ni preveč poudarjalo, da ena od treh dodatnih raket ni uspela pristati in se je razbila, torej verjetno ne držijo tudi številke okrog končne efektivne cene izstrelitve.”

Uspešna izstrelitev rakete Falcon Heavy dokončno pomeni novo obdobje v raziskovanju vesolja, saj iniciativo prevzemajo zasebniki, ki imajo seveda drugačen pristop in cilje kot javne vesoljske agencije.

Zanimanje Space X za slovensko znanje

Izstrelitev je spremljal tudi dr. Matevž Dular, vrhunski strokovnjak za kavitacijo. Pred tedni je na eni izmed konferenc predaval o uporabi kavitacije pri vesoljskih tehnologijah. Po predavanju so ga nagovorili predstavniki podjetja Space X.

“Predstavljal sem del projekta, ki smo pripravili za Evropsko vesoljsko agencijo. Gre za kavitacijo v turbo črpalkah v raketnem gorivu. Predstavniki Space X se pogosto udeležujejo takšnih konferenc in iščejo rešitve za težave, ki jih sicer javno ne priznajo. Pocukali so me za rokav in me vprašali, če bi lahko dobili rezultate naših raziskav, da bi naredili izboljšave.”

“Pocukali so me za rokav in me vprašali, če bi lahko dobili rezultate naših raziskav, da bi naredili izboljšave.”

Je realno slovensko sodelovanje s podjetjem Elona Muska, ki je najbolj znan kot proizvajalec električnih avtomobilov Tesla? 

Dr. Dular bi sicer ostal v stikih z vesoljskim podjetjem Space X, a je realno zaradi številnih omejitev malo možnosti za sodelovanje.

Elon Musk sicer ob skepsi večine znanstvene javnosti že napoveduje nove mejnike, njegove tiha želja je, da bi nekoč na Marsu zgradil mesto.

– Kaj dela ? v vesolju?
– Išče parkirišče. pic.twitter.com/FPIdpkXS76

— ? Val 202 (@Val202) February 7, 2018


Frekvenca X

670 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Tesla v vesolju: dosežek ali promocija?

07.02.2018

Po svetu odmeva izstrelitev največje rakete Falcon Heavy, ki jo je izstrelilo podjetje Space X lastnika tovarne električnih avtomobilov Tesla Elona Muska. Kaj pomeni izstrelitev iz znanstvenega in tehnološkega vidika komentira prof. dr. Tomaž Zwitter. Tudi o tem, da se podjetje Elona Muska zanima za slovensko tehnologijo.

Je izstrelitev rakete Falcon Heavy vrhunski dosežek ali predvsem promocija? Komentira prof. Tomaž Zwitter, zanimanje podjetja Space X za kavitacijo pojasnjuje dr. Matevž Dular.

Lastnik tovarne električnih avtomobilov Tesla Elon Musk je poskrbel za svetovno odmeven dogodek. Njegovo zasebno vesoljsko podjetje Space X je uspešno izstrelilo svojo doslej največjo raketo Falcon Heavy, ki je v krožnico okrog Sonca ponesla tudi avtomobil. Ali izstrelitev rakete res predstavlja vrhunski znanstveni in tehnološki dosežek ali gre predvsem za promocijo?

Navdušenje ob uspešni izstrelitvi rakete Falcon Heavy je bilo praktično enotno. Gre za največjo raketo podjetja Space X, ki ima poleg treh nosilnih raket še 27 motorjev in je primerljiva s težkimi raketami, ki pošiljajo v vesolje satelite za vojsko.

Astrofizik prof. dr. Tomaž Zwitter Elonu Musku priznava pomemben tehnološki preboj, a ima tudi pomisleke: “Gre za zelo tvegan projekt, za zdaj to še ni raketa, ki bi lahko v vesolje ponesla astronavte.”

“Nekdo pošlje v vesolje avto, ker si to lahko privošči. Osebno se mi to ne zdi odgovorno, tovor bi pač lahko bil bolj koristen.”

Strokovna javnost ima pomisleke predvsem o cilju takšne misije, še posebej, ker raketa v vesolje ni ponesla vrhunske tehnologije ampak so ob legendarni pesmi Space Oddity Davida Bowieja izstrelili električni avto Tesla.

To dejstvo je posebej za Val 202 izpostavil tudi Matt Taylor, znanstvenik Evropske vesoljske agencije, ki je koordiniral izstrelitev sonde Rosetta: “Spremljati izstrelitev tako velike rakete je bilo res izjemno. Takšni spektakularni dogodki povečajo zanimanje ljudi za vesolje, kar je pozitivno. Gre za prelomnico, ki bo zaznamovala tudi nacionalne vesoljske agencije. Žalosti pa me, da niso namesto avtomobila izstrelili kakšnega izmed vrhunskih satelitov.”

Podobno razmišlja prof. Zwitter, strokovni sodelavec Frekvence X: “Pošiljati stvari v vesolje je zelo drago, to sem se ob sodelovanju pri različnih misijah iz prve roke prepričal tudi sam. Potem pa nekdo pošlje v vesolje avto samo zato, ker ga lahko. Od tega ne bo nobene koristi za človeštvo. Poleg tega je bilo veliko raziskovalnih projektov ukinjenih zaradi stroškov.” 

“Izstrelitev je bila seveda uspešna, čeprav se ni preveč poudarjalo, da ena od treh dodatnih raket ni uspela pristati in se je razbila, torej verjetno ne držijo tudi številke okrog končne efektivne cene izstrelitve.”

Uspešna izstrelitev rakete Falcon Heavy dokončno pomeni novo obdobje v raziskovanju vesolja, saj iniciativo prevzemajo zasebniki, ki imajo seveda drugačen pristop in cilje kot javne vesoljske agencije.

Zanimanje Space X za slovensko znanje

Izstrelitev je spremljal tudi dr. Matevž Dular, vrhunski strokovnjak za kavitacijo. Pred tedni je na eni izmed konferenc predaval o uporabi kavitacije pri vesoljskih tehnologijah. Po predavanju so ga nagovorili predstavniki podjetja Space X.

“Predstavljal sem del projekta, ki smo pripravili za Evropsko vesoljsko agencijo. Gre za kavitacijo v turbo črpalkah v raketnem gorivu. Predstavniki Space X se pogosto udeležujejo takšnih konferenc in iščejo rešitve za težave, ki jih sicer javno ne priznajo. Pocukali so me za rokav in me vprašali, če bi lahko dobili rezultate naših raziskav, da bi naredili izboljšave.”

“Pocukali so me za rokav in me vprašali, če bi lahko dobili rezultate naših raziskav, da bi naredili izboljšave.”

Je realno slovensko sodelovanje s podjetjem Elona Muska, ki je najbolj znan kot proizvajalec električnih avtomobilov Tesla? 

Dr. Dular bi sicer ostal v stikih z vesoljskim podjetjem Space X, a je realno zaradi številnih omejitev malo možnosti za sodelovanje.

Elon Musk sicer ob skepsi večine znanstvene javnosti že napoveduje nove mejnike, njegove tiha želja je, da bi nekoč na Marsu zgradil mesto.

– Kaj dela ? v vesolju?
– Išče parkirišče. pic.twitter.com/FPIdpkXS76

— ? Val 202 (@Val202) February 7, 2018


01.09.2022

Kako naše najmlajše navdušiti za znanost?

Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega.


20.07.2022

200 let od rojstva 'očeta genetike' Gregorja Mendla

20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?


07.07.2022

Frank Close o izjemnem popotovanju do odkritja Higgsovega bozona

Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.


23.06.2022

Babilonski stolp vsega živega

Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec


08.06.2022

Ključni znanstveni preboji v zadnjih 50 letih

Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.


03.06.2022

2022: V časovno kapsulo bi dali umazano prst, ledeniško vrtino, semena in vodo

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


02.06.2022

Carlo Rovelli: Čas kot tak v resnici ne obstaja

Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje".


02.06.2022

Pogovor na OŠ Brinje

Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.


02.06.2022

Eksperimentiranje v nočni omarici, reševanje ugank in "umazana znanost"

Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.


02.06.2022

Znanstveniki čez mejo nismo 'švercali' kavbojk in čevljev, ampak kemikalije

Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.


26.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 3. del: Iskanje ogljikove poti v prihodnost

V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.


19.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 2. del: Globoko pod zemeljskim površjem

V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.


12.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 1. del: Na ladje namesto v ozračje

V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.


05.05.2022

Odkritje izpred sto let, ki prehranjuje svet

Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.


28.04.2022

Pogled proti vesolju

Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.


21.04.2022

Posluh za znanost pogrešamo že leta

Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?


14.04.2022

Najuspešnejša različica koronavirusa

Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.


06.04.2022

Za ženske v znanosti: Katja Klinar, Tina Kegl in Eva Turk

Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?


31.03.2022

Če človeku daš oblast, ga bo ta praviloma pokvarila

Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.


24.03.2022

Razumevanje podatkov in dobra komunikacija sta ključna

Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.


Stran 5 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov