Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začenjamo miniserijo ob stoletnici ljubljanske univerze. Od že skoraj legendarnih začetkov je šlo skozi njene klopi več sto tisoč študentov, danes pa ji očitajo, da je napreden in liberalen veter, ki je sprva zavel po njej, zatohlo fevdalen, brez moči, da poraja nove sodobne miselne tokove. Kdo so bili izjemni posamezniki, vpeti v okovje te naše osrednje izobraževalne in raziskovalne ustanove, kaj si imajo čez stoleten prepad povedati njeni pionirji in sodobni nasledniki?
Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek.
Od legendarnih začetkov ljubljanske univerze je skozi njene klopi šlo več sto tisoč študentov, danes pa ji očitajo, da je napreden veter, ki je sprva zavel po njej, zatohlo fevdalen
Na Valu 202 začenjamo miniserijo ob stoletnici ljubljanske univerze. 3. decembra letos bo minilo natanko sto let, odkar smo Slovenci dobili našo največjo in osrednjo izobraževalno in znanstveno ustanovo, ki je vse od tedaj pomembno prispevala k vzgoji slovenskih izobražencev, bila je branik kulture, naroda …
“Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše alme matris … S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več.” Uvodno predavanje Frana Ramovša, 3. december 1919
Pred odprtjem ljubljanske univerze so slovenski študentje študirali na Dunaju, v Gradcu, Pragi … Samo na dunajski uiverzi je od njenih začetkov leta 1365 pa do leta 1918 študiralo približno 6000 študentov s slovenskega ozemlja, na rektorski položaj se je v tem času zavihtelo kar približno 40 rektorjev z našega ozemlja, je pojasnil Alojz Cindrič z Oddelka zasociologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.
“Celotno obdobje Avstro-Ogrske so bile pobude po ustanovitvi univerze zavrnjene. Na začetku stoletja je celjski poslanec Pommer rekel: ‘Čez sto let pa pridite spet!’ Ni bilo treba čakati sto let,” razlaga zgodovinar Božo Repe z ljubljanske Filozofske fakultete, ki je prepričan, da “če univerze ne bi dobili takrat, bi morali čakati na konec druge svetovne vojne”. To je bil čas velikih socialnih nemirov, pomanjkanja, lakote, težav z alkoholizmom, velikega pretresa in hkrati tudi čas upanja. “Grozen čas velikih morij, hkrati pa veliko upanje, da lahko storimo nekaj drugače,” dodaja zgodovinar Borut Brezar.
Borut Brezar je v oddaji predstavil zgodbo prof. Mihajla Rostoharja, slovenskega psihologa, rojenega v Bregah pri Krškem, ki je bil eden od glavnih ideologov ustanovitve univerze. “Rostohar je bil pobudnik prvega sestanka vseučiliške komisije po svetovni vojni. Takrat je pokazal izjemno sposobnost predvidevanja in organizacije. Je eden od tistih ljudi, ki so zagotovili, da se je univerza ustanovila takrat, ko se je.”
Vseučiliška komisija se je prvič sestala 5. decembra 1918, manj kot leto pozneje je univerza v Ljubljani že vpisala prve študente. V prvi semester se je vpisalo 694 študentov, tem so se v drugem semestru pridružili še študenti prava (predavatelji so bili namreč zadržani na pariški mirovni konferenci, zato je Pravna fakulteta začela zares delovati šele v drugem semestru). Število študentov se je povzpelo na 914, od tega je bilo 28 žensk. Študirali so na tedanjih filozofski, pravni, nepopolni medicinski, teološki in pravni fakulteti.
Decembra 1919 se je na Filozofsko fakulteto med drugim vpisal tudi Klement Jug. Filozof, Vebrov učenec, alpinist, ki je umrl mnogo premlad. “Študirat sem šel, da bi svoje življenje posvetil narodu. Ne zaradi tega, da bi se me spominjali še pozni rodovi, marveč zato, ker me je usoda vrgla med svet in ker nočem priti na smrtni postelji do črne zavesti, da sem živel zastonj.” V oddaji ga predstavi literarni teoretik dr. Tomo Virk z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Po mnenju Virka, Jug – “religiozen moralist” – ne bi bil navdušen nad sodobnimi študenti. “Ne bi imel prijaznih besed do današnjega odnosa do študija, saj da je v njem premalo idealizma, etične zavesti, potrebe, ki absolutno presega zgolj osebno korist. To bi bil njegov osnovni očitek današnjim študentom.”
Danes Univerzo v Ljubljani obiskuje skoraj 38.000 študentov, zaposluje pa več kot 6000 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov ter strokovnih in administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah. V tem študijskem letu se jih je v prvem prijavnem roku nanjo uspešno vpisalo 6947, v drugem pa 1805.
“Študent je še vedno produkt univerze, po drugi strani pa je produkt svoje lastne vzgoje in tudi ekonomije. S to se začne prvič srečevati med študijem,” je prepričan Amadej Kraljevič. Univerza je po njegovih besedah “ostanek fevdalne institucije, ki študente vzgaja v neko specifično disciplino”. Kot opaža, so študenti danes stisnjeni v kalup, “v katerem morajo poskrbeti za zaposlitev ob študiju, obstati pod pritiskom konkurence, ki konkurira za podobna delovna mesta,” s strani študentskih organizacij in predstavnikov univerze, zlasti profesorjev pa ob tem “dobivajo le puhlice in obljube”. Prav zato kot simptomatično za sodobni čas opaža sledeče:
“Zdaj se študentstvo seli izven univerze. Univerza pa ostaja.”
*Serijo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek. Brala sta Ivan Lotrič in Aleksander Golja, izbor glasbe Andrej Karoli. V oddaji so nastopili zgodovinar dr. Božo Repe in literarni zgodovinar dr. Tone Smolej, z njima se je pogovarjala Špela Šebenik, zgodovinar Borut Brezar, literarni teoretik dr. Tomo Virk, zgodovinar Alojz Cindrič, urednik univerzitetne redakcije na Radiu Študent Amadej Kraljevič ter študenta Jan Inkret in Žiga Kreča, s študenti na uradnem brucovanju se je pogovarjala Tina Šoln. Podkast Frekvenca X najdete v vseh podkast aplikacijah, v aplikaciji Podcasts na Applovih napravah pa nas lahko tudi ocenite in napišete komentar, česar smo zelo veseli, saj tako podkast doseže več ljudi.
Serija: Akademskih 100
Druga epizoda: Veter v jadrih upora
Tretja epizoda: Od Anke do Anje … in sto let vmes
Četrta epizoda: Avtonomija na preizkušnji
673 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Začenjamo miniserijo ob stoletnici ljubljanske univerze. Od že skoraj legendarnih začetkov je šlo skozi njene klopi več sto tisoč študentov, danes pa ji očitajo, da je napreden in liberalen veter, ki je sprva zavel po njej, zatohlo fevdalen, brez moči, da poraja nove sodobne miselne tokove. Kdo so bili izjemni posamezniki, vpeti v okovje te naše osrednje izobraževalne in raziskovalne ustanove, kaj si imajo čez stoleten prepad povedati njeni pionirji in sodobni nasledniki?
Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek.
Od legendarnih začetkov ljubljanske univerze je skozi njene klopi šlo več sto tisoč študentov, danes pa ji očitajo, da je napreden veter, ki je sprva zavel po njej, zatohlo fevdalen
Na Valu 202 začenjamo miniserijo ob stoletnici ljubljanske univerze. 3. decembra letos bo minilo natanko sto let, odkar smo Slovenci dobili našo največjo in osrednjo izobraževalno in znanstveno ustanovo, ki je vse od tedaj pomembno prispevala k vzgoji slovenskih izobražencev, bila je branik kulture, naroda …
“Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše alme matris … S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več.” Uvodno predavanje Frana Ramovša, 3. december 1919
Pred odprtjem ljubljanske univerze so slovenski študentje študirali na Dunaju, v Gradcu, Pragi … Samo na dunajski uiverzi je od njenih začetkov leta 1365 pa do leta 1918 študiralo približno 6000 študentov s slovenskega ozemlja, na rektorski položaj se je v tem času zavihtelo kar približno 40 rektorjev z našega ozemlja, je pojasnil Alojz Cindrič z Oddelka zasociologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.
“Celotno obdobje Avstro-Ogrske so bile pobude po ustanovitvi univerze zavrnjene. Na začetku stoletja je celjski poslanec Pommer rekel: ‘Čez sto let pa pridite spet!’ Ni bilo treba čakati sto let,” razlaga zgodovinar Božo Repe z ljubljanske Filozofske fakultete, ki je prepričan, da “če univerze ne bi dobili takrat, bi morali čakati na konec druge svetovne vojne”. To je bil čas velikih socialnih nemirov, pomanjkanja, lakote, težav z alkoholizmom, velikega pretresa in hkrati tudi čas upanja. “Grozen čas velikih morij, hkrati pa veliko upanje, da lahko storimo nekaj drugače,” dodaja zgodovinar Borut Brezar.
Borut Brezar je v oddaji predstavil zgodbo prof. Mihajla Rostoharja, slovenskega psihologa, rojenega v Bregah pri Krškem, ki je bil eden od glavnih ideologov ustanovitve univerze. “Rostohar je bil pobudnik prvega sestanka vseučiliške komisije po svetovni vojni. Takrat je pokazal izjemno sposobnost predvidevanja in organizacije. Je eden od tistih ljudi, ki so zagotovili, da se je univerza ustanovila takrat, ko se je.”
Vseučiliška komisija se je prvič sestala 5. decembra 1918, manj kot leto pozneje je univerza v Ljubljani že vpisala prve študente. V prvi semester se je vpisalo 694 študentov, tem so se v drugem semestru pridružili še študenti prava (predavatelji so bili namreč zadržani na pariški mirovni konferenci, zato je Pravna fakulteta začela zares delovati šele v drugem semestru). Število študentov se je povzpelo na 914, od tega je bilo 28 žensk. Študirali so na tedanjih filozofski, pravni, nepopolni medicinski, teološki in pravni fakulteti.
Decembra 1919 se je na Filozofsko fakulteto med drugim vpisal tudi Klement Jug. Filozof, Vebrov učenec, alpinist, ki je umrl mnogo premlad. “Študirat sem šel, da bi svoje življenje posvetil narodu. Ne zaradi tega, da bi se me spominjali še pozni rodovi, marveč zato, ker me je usoda vrgla med svet in ker nočem priti na smrtni postelji do črne zavesti, da sem živel zastonj.” V oddaji ga predstavi literarni teoretik dr. Tomo Virk z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Po mnenju Virka, Jug – “religiozen moralist” – ne bi bil navdušen nad sodobnimi študenti. “Ne bi imel prijaznih besed do današnjega odnosa do študija, saj da je v njem premalo idealizma, etične zavesti, potrebe, ki absolutno presega zgolj osebno korist. To bi bil njegov osnovni očitek današnjim študentom.”
Danes Univerzo v Ljubljani obiskuje skoraj 38.000 študentov, zaposluje pa več kot 6000 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov ter strokovnih in administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah. V tem študijskem letu se jih je v prvem prijavnem roku nanjo uspešno vpisalo 6947, v drugem pa 1805.
“Študent je še vedno produkt univerze, po drugi strani pa je produkt svoje lastne vzgoje in tudi ekonomije. S to se začne prvič srečevati med študijem,” je prepričan Amadej Kraljevič. Univerza je po njegovih besedah “ostanek fevdalne institucije, ki študente vzgaja v neko specifično disciplino”. Kot opaža, so študenti danes stisnjeni v kalup, “v katerem morajo poskrbeti za zaposlitev ob študiju, obstati pod pritiskom konkurence, ki konkurira za podobna delovna mesta,” s strani študentskih organizacij in predstavnikov univerze, zlasti profesorjev pa ob tem “dobivajo le puhlice in obljube”. Prav zato kot simptomatično za sodobni čas opaža sledeče:
“Zdaj se študentstvo seli izven univerze. Univerza pa ostaja.”
*Serijo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek. Brala sta Ivan Lotrič in Aleksander Golja, izbor glasbe Andrej Karoli. V oddaji so nastopili zgodovinar dr. Božo Repe in literarni zgodovinar dr. Tone Smolej, z njima se je pogovarjala Špela Šebenik, zgodovinar Borut Brezar, literarni teoretik dr. Tomo Virk, zgodovinar Alojz Cindrič, urednik univerzitetne redakcije na Radiu Študent Amadej Kraljevič ter študenta Jan Inkret in Žiga Kreča, s študenti na uradnem brucovanju se je pogovarjala Tina Šoln. Podkast Frekvenca X najdete v vseh podkast aplikacijah, v aplikaciji Podcasts na Applovih napravah pa nas lahko tudi ocenite in napišete komentar, česar smo zelo veseli, saj tako podkast doseže več ljudi.
Serija: Akademskih 100
Druga epizoda: Veter v jadrih upora
Tretja epizoda: Od Anke do Anje … in sto let vmes
Četrta epizoda: Avtonomija na preizkušnji
Jocelyn Bell Burnell ima za sabo že več kot 50 let dela v astronomiji. Ampak njeno ključno odkritje se je zgodilo čisto na začetku. Prav na točki, ko je šele dobro začela svojo strokovno pot. Tedaj je nepričakovano naletela na nekaj, kar si sprva ni znala razložiti, in je odkritje v šali poimenovala kar »mali zeleni možje, Little Green Men«. Za svoje odkritje bi morala dobiti Nobelovo nagrado, a je ni. Dobil jo je njen mentor, kar je še danes eno od kontroverznih poglavij v zgodovini podeljevanja Nobelovih nagrad. Jocelyn Bell Burnell je v Oxford poklicala Maja Ratej.
Zvoki nekega kraja vzbujajo spomine. Morda tudi tiste najbolj zabrisane in skoraj pozabljene. Prav take spomine iščejo raziskovalci v mednarodnem projektu Sensotra, ki prostovoljce opremijo s kamerami in mikrofoni in jih odpeljejo na sprehod po domačem kraju. Sprašujejo se, kako različne generacije zaznavajo in dojemajo mestno okolje, ki se hitro spreminja. Znanstveniki iz treh držav, podprti s sredstvi Evropskega raziskovalnega sveta, so za potrebe raziskovanja razvili povsem novo metodo, ki jih je pripeljala do nepričakovanih ugotovitev. O tem se pogovarjamo v Frekvenci X, kjer spremljamo najboljšo finsko visokošolsko profesorico s sodelavci iz treh držav na sprehodu po zvočnih spominih človeštva. Gosta: dr. Helmi Järviluoma, Univerza vzhodne Finske, dr. Rajko Muršič, profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Oddajo je pripravil Jan Grilc.
Pred 12 milijoni let se je na našem prostoru sprehajal Danuvius. “Danuvius je izjemna najdba, o kateri vemo nekaj dni, ne moremo govoriti, da je pol opica pol človek. To je opica,” trdi dr. Petra Golja z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Pa čeprav gre za opico, je ta opica prva, ki je “stopila na dve nogi” – vsaj po do zdaj razpoložljivih podatkih. To je z raziskovalno skupino odkrila glavna raziskovalka paleontologinja dr. Madeline Bohme z nemške univerze v Tübingenu: “Odkritje je bilo veliko presenečenje za vse, saj smo ugotovili, da so kosti bolj podobne človeškim kot tistim velikih opic. Ob našem raziskovanju se je izkazalo, da je ta nova vrsta – Danuvius – hodila dvonožno.” Se je bipedalizem torej razvil dvakrat prej, kot smo doslej domnevali, in v Evropi, ne v Afriki, v kakšnih razmerah je živel Danuvius, bi ga lahko označili za evropsko Lucy …
Frekvenca X se tokrat podaja na razburljivo potovanje po brezmejnih medzvezdnih in galaktičnih širjavah. Kakšne so bile čisto prve galaktične jasli, kakšne zvezde so nastajale v njih, bo razložila profesorica na Kalifornijski univerzi v Davisu dr. Maruša Bradač. Zavihteli pa smo se tudi na krov legendarnih plovil Voyager, ki s seboj po vesolju nosita skrivnosten zapis o človeški civilizaciji. Kaj je zapisano na zlatih ploščah in kako bi jih lahko razumel nič hudega sluteči vesoljski sprehajalec milijone kilometrov stran, pa bosta pojasnila astrofizik dr. Tomaž Zwitter in glasbeni urednik in pisatelj Jonathan Scott.
Ljubljanska univerza je ob ustanovitvi orala ledino v akademski sferi. Po 100 letih se je znašla v položaju, ko si znova postavlja ključna vprašanja glede svoje vloge v družbi. S kakšnim vetrom jadra univerza, ki se po eni strani lahko pohvali z izjemnimi raziskovalnimi dosežki, po drugi strani pa spopada z notranjimi aferami. Sklepna epizoda serije Akademskih 100. *Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek. Izbor glasbe Andrej Karoli. V oddaji so nastopili zaslužni profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani dr. Rafael Cajhen, profesor mikrobiologije dr. Blaž Stres, novinarka Tina Kristan, sociolog kulture dr. Rastko Močnik, filozof dr. Darko Štrajn, profesor na Fakulteti za strojništvo dr. Matevž Dular, profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani dr. Ivan Bratko, podoktorska raziskovalka računalništva na Univerzi Stanford dr. Marinka Žitnik.
Prvi človek, ki je na ljubljanski univerzi doktoriral pred stoletjem, ni bil on, temveč ona. To je bila Anka Mayer Kansky, ena izmed tistih slovenskih izobraženk, ki so utrle pot novim generacijam žensk, da se lahko danes množično izobražujejo. Kdo je bila prva slovenska doktorica, kako se je na ljubljanski univerzi znašla prva učiteljica in zakaj je imela univerza v vsej stoletni zgodovini le eno rektorico? Serija: Akademskih 100 Epizoda: Od Anke do Anje ... in sto let vmes Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek
Med drugo svetovno vojno bi lahko ljubljansko univerzo z več gledišč označili za vir upora, legendarni Radio Kričač so na neki način zakrivili študenti elektrotehniške fakultete. Skoraj 20 let pozneje se je zgodila (kulturna) revolucija "baby boom" generacije, ki se je uprla svojim staršem. Zakaj je bila zasedba Filozofske fakultete 40 let pozneje drugačna, sploh pa, kako se je na to odzvala Univerza? Ta hip kaže, da se utegnejo mladi najprej kritično odzvati in se zaradi okoljskih groženj povezati med seboj. Zakaj jih ta tema tako podžiga? Se danes na univerzi še rojevajo progresivne in subverzivne ideje? Serija: Akademskih 100. Druga epizoda: Veter v jadrih upora. Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek
Kozmologija in eksoplaneti, razvoj litij-ionskih baterij, pa pomen kisika za delovanje naših celic. To so letošnje prve tri Nobelove nagrade - za fiziko, kemijo in medicino. Zadnjo prav s področja obnašanja celic v telesu, ko se raven kisika v njih zniža. “Zaznavanje kisika ima res velik pomen - od tega, kako delujejo večcelični organizmi, do tega, da ima velik vpliv na različne bolezni, tudi na razvoj in nastanek raka,” pravi dr. Maja Čemažar z Onkološkega inštituta UKC Ljubljana. Z dr. Majo Čemažar, z dr. Andrejo Gomboc z UNG in z dr. Robertom Dominkom s Kemijskega inštituta smo pokomentirali letošnji Nobelov izbor.
Ali ima vesolje vonj? Koliko megabajtov podatkov najdemo v prstnem odtisu? Koliko shujšamo med hojo v hribe zaradi pojenjajoče sile težnosti? Na tri čisto resna radiovedna vprašanja, ki so nam jih zastavili poslušalci, Maja Ratej in Jan Grilc s strokovnjaki iščeta čisto resne odgovore. V rubriki Frekvence X Radiovedni!
Pica kot zdrav obrok, preklinjanje v avtomobilu, znamke na spolnem udu in raziskava o nakladanju. To so IG Nobelove nagrade, ob razglasitvi katerih se najprej nasmejemo, potem pa zamislimo. Nagrade, ki jih podeljujejo že od leta 1991, omogočijo publiciteto tistim, nekoliko zapostavljenim temam. Koga – denimo – ne bi zanimalo, ali lahko redno uživa pico in ima ob tem manjše tveganje za nastanek določenih bolezni, ali pa, da preklinjanje v avtomobilu ne sprosti, temveč povzroči še več stresa. Z IG Nobelovimi nagrajenci in komentatorjem filozofom in fizikom dr. Sašem Dolencem bomo hodili po avanturističnih poteh razsvetljenskih možganskih hodnikov, ki ob žuborenju idej peljejo v raziskavo o nakladanju, ki je leta 2016 prejela IG Nobelovo nagrado za mir. Več v podkastu, ki sta ga pripravili Maja Stepančič in Uršula Zaletelj.
Pitagora in njegovi učenci so verjeli, da je vse v vesolju mogoče matematično izraziti s števili. “Jaz matematiko primerjam z družabnimi igrami, ker tako kot pri igrah tudi pri matematiki nekako določiš pravila, na podlagi katerih boš igral,” pravi Marko Čmrlec, bodoči študent na Cambridgeu, olimpijec, ki je letos dosegel srebrno medaljo na mednarodni olimpijadi v matematiki v Veliki Britaniji. “Če nekdo doseže pohvalo, kaj šele medaljo, je to za tako mladega človeka življenjski uspeh,” pravi Andrej Guštin iz Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Mladi olimpijci – Tevž Lotrič, Ema Mlinar in Marko Čmrlec, ki so poletne počitnice preživeli alternativno … “Je dobra nagrada, da greš za en teden v tujino. Ampak ne samo to, lahko se družiš z ljudmi, ki so ti podobni.” … so bili sogovorniki Frekvence X.
Znanost tudi med poletjem ni na počitnicah. Dogajanje je bilo pestro – od tega, da smo se za las izognili srečanju z asteroidom, do tega, da podatke v tehnološkem svetu že zapisujejo na DNK, da je mikroplastika vse bolj pogosta priloga v naši pitni vodi, pa do tega, da so predniki naše človeške vrste po Evropi hodili že veliko veliko prej, kot se je domnevalo doslej. Nastopajo gigantski papagaj, računalniški čip s 400.000 jedri, robotska roka, ki jo usmerjamo s pomočjo misli, atomska ura, za celo stolpnico velik kup kamenja, štirje milijoni olimpijskih bazenov, planet WASP-38 b, balada biskajskih kitov in partija pokra z računalnikom. Pregled znanstvenega dogajanja sta pripravila Maja Ratej in Jan Grilc.
V Ljubljani so se v teh dneh v okviru Svetovnega kongresa slovenskih fizikov zbrali naši fiziki in fizičarke, ki so se uveljavili na tujih univerzah in inštitutih. Med njimi slovenski strokovni javnosti predava tudi dr. Uroš Seljak, profesor fizike in sodirektor centra za astrofiziko na Univerzi Kalifornije v Berkleyju, ki je bil pred kratkim kot redni član sprejet v Nacionalno akademijo znanosti v Združenih državah Amerike. Več o tem, kaj mu pomeni včlanitev v najprestižnejšo ameriško znanstveno ustanovo in kako se v svojem profesionalnem življenju posveča iskanju temeljnih značilnosti vesolja s pomočjo kozmoloških opazovanj, pove v petek opoldne.
Ste kaj radioaktivni? Ali vas je nemara bolje vprašati, če ste kaj radiofobni? Frekvenca X si je ogledala HBO-jevo serijo Černóbil o največji jedrski nesreči v zgodovini, ki v javnosti sproža številne odzive. Po eni strani je najbolje ocenjena serija na IMDB, po drugi strani se nanjo zgrinjajo številni očitki o zavajanju s podatki. Kaj je res in kaj ne in kako je Černóbil znova potegnil na plano radiofobijo?
Christine Jones Forman in Bill Forman sta zakonca in vrhunska ameriška strokovnjaka na področju rentgenske astronomije. Zaposlena na centru za astrofiziku Harvard Smithsonian sta se z odmevno črno luknjo v galaksiji M87 ukvarjala že dlje časa, ob tem pa več desetletij tako rekoč iz prve roke spremljala napredek na področju rentgenske astronomije. O majhnosti človeka v primerjavi z vesoljem, črnih luknjah, družinskem življenju z astronomijo, zlasti pa o žarkih X v astronomiji več rečemo ta četrtek točno opoldne.
Siva, pusta, kraterjev polna, a vseeno navdihujoča – Luna. 50 let bo, odkar je Neil Armstrong kot prvi človek pustil svojo sled na našem edinem naravnem satelitu in na Zemljo sporočil tisto zgodovinsko: “To je majhen korak za človeka, a velik za človeštvo.” Pristanek na Luni je pomenil neverjeten napredek, naznanil je, da lahko človek s tehnologijo osvaja tudi prostrano vesolje, in odstrl novo raven tekmovanja med svetovnimi velesilami. Kakšen pečat je v družbi, politiki in znanosti pustil pristanek na Luni 20. julija 1969 in kako danes, petdeset let po tem zgodovinskem dogodku, Luna še preseneča, združuje, ločuje? Ob praznovanju rojstnega dneva Vala 202 smo pripravili javno snemanje Frekvence X na radijskem dvorišču, ki sta ga vodila Maja Stepančič in Jan Grilc. Gosti razprave: astrofizik dr. Tomaž Zwitter biokibernetik dr. Igor Mekjavič ameriški astronavt slovenskih korenin Ronald Šega astronom Andrej Guštin
Morda prihodnost ni še nikoli ponujala toliko nejasnosti in dilem kot danes. Lahko da nas bo umetna inteligenca nepovratno prehitela kot dirkalni avto. In vsak dan ponudila nekaj deset odkritij v rangu Nobelovih nagrad. Nekateri zagovarjajo scenarij, da bo umetna inteligenca celo prevzela nadzor nad človekom. V vsakem primeru bo treba s samovozečo prihodnostjo najti sožitje in jo pametno zavirati na mejnih območjih. A nobena tehnologija ni dobra ali slaba sama po sebi, pomembno je, kako jo uporabljamo ljudje, pomembne so družbene okoliščine, politične odločitve. Bi torej ob razvoju umetne inteligence potrebovali čim več ali čim manj regulacije, bi se morali vse večje prisotnosti umetne inteligence bati ali se je veseliti? Kje so realne in kje znanstvenofantastične meje? V epilogu serije Quo vadis, človek? o etiki razvoja in samovozečih dilemah človeka prihodnosti. Od Zemlje do vesolja. Od Rdeče kapice do robota. O tem, kako bi lahko tehnologije tudi pomagale pri reševanju okolja. Razmišljajo sogovorniki različnih strok. Avtorji: Luka Hvalc, Hana Hawlina, Jan Grilc
“Vojna je mir. Svoboda je suženjstvo. Nevednost je moč.” Tako je pred natanko 70 leti George Orwell zapisal v romanu 1984. Je imel prav? Možnost večje (tehnološke) izbire ne pomeni nujno svetlejše prihodnosti. Niti v osebnem niti v družbenem smislu. Veliko podatkovje, družabna omrežja in algoritmi spreminjajo demokracijo in na novo definirajo pravila igre. Ključno bo najti konsenz okrog uporabe umetne inteligence in ohranitve ideje demokracije. Hladna vojna je preteklost, družbe prihodnosti bodo poleg podnebnih sprememb ogrožale informacijske in trgovinske krize, morebitne zlorabe orožja, ki ga bo upravljala umetna inteligenca. Kako bo z varnostjo, bo država namesto vojakov imela polno “kasarno” vrhunskih hekerjev, strokovnjakov za algoritme in robotskih psihiatrov? Osrednja gosta 4. dela serije Quo vadis, človek?! sta filozofinja Renata Salecl in obramboslovec Uroš Svete. Avtorji: Luka Hvalc, Hana Hawlina in Jan Grilc
Papež Frančišek je v Vatikanu zbral največje svetovne strokovnjake na posvetu o robotiki in umetni inteligenci. Humanoidni roboti zagotovo še lep čas ne bodo nadomestili katoliških duhovnikov in vernikov, medtem pa na Japonskem android Mindar že pomaga pri molitvah v budističnem templju. Dejstvo je, da tehnologija ne more popolnoma zamenjati človeškega dela, a bo umetna inteligenca spremenila tudi najbolj tradicionalne poklice, od zdravnika do duhovnika. Bo direktor podjetja za svojega namestnika kmalu imenoval robota? Kateri poklici bodo z razvojem umetne inteligence izginili, kateri se bodo spremenili? Skrajnosti razmerja človek-umetna inteligenca ilustrira tudi vstop robotov v intimne odnose, obstajajo celo že bordeli z robotskimi prostitutkami, za uporabo katerih je potrebno plačati zavarovanje. Roboti so pogosto bolj zaščiteni od ljudi, celo državljanstvo so jim že podelili. Na širšo družbo pa bo imel v bližnji prihodnosti še večji vpliv razvoj industrijske robotike, ki že predstavlja eno tretjino svetovnega trga in se največ uporablja v avtomobilski industriji. Največ robotov imajo v operativni rabi na Japonskem, Kitajskem in v ZDA. V Sloveniji je to razmerje 144 robotov na 10 tisoč zaposlenih, kar je precej nad evropskim povprečjem. Poleg tega smo tudi pri nas dobili tovarno industrijskih robotov, ki ima v Kočevju zmogljivost proizvodnje 10 tisoč robotov na leto. Japonska Yaskawa in slovenski Laibach sta združila moči pri posebnem umetniško-industrijskem projektu “Mi kujemo bodočnost.” Morda bodo Trbovlje celo prvo mesto v Sloveniji z robotskimi občani … Podrobno v 3. delu serije Quo vadis, človek?! Avtorja: Luka Hvalc in Hana Hawlina
Neveljaven email naslov