Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Akademskih 100: Grad vedam dviga v beli se Ljubljani

17.10.2019

Začenjamo miniserijo ob stoletnici ljubljanske univerze. Od že skoraj legendarnih začetkov je šlo skozi njene klopi več sto tisoč študentov, danes pa ji očitajo, da je napreden in liberalen veter, ki je sprva zavel po njej, zatohlo fevdalen, brez moči, da poraja nove sodobne miselne tokove. Kdo so bili izjemni posamezniki, vpeti v okovje te naše osrednje izobraževalne in raziskovalne ustanove, kaj si imajo čez stoleten prepad povedati njeni pionirji in sodobni nasledniki? Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek.

Od legendarnih začetkov ljubljanske univerze je skozi njene klopi šlo več sto tisoč študentov, danes pa ji očitajo, da je napreden veter, ki je sprva zavel po njej, zatohlo fevdalen

Na Valu 202 začenjamo miniserijo ob stoletnici ljubljanske univerze. 3. decembra letos bo minilo natanko sto let, odkar smo Slovenci dobili našo največjo in osrednjo izobraževalno in znanstveno ustanovo, ki je vse od tedaj pomembno prispevala k vzgoji slovenskih izobražencev, bila je branik kulture, naroda …

Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše alme matris … S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več.” Uvodno predavanje Frana Ramovša, 3. december 1919

Čez sto let pa pridite spet! Ni bilo treba čakati sto let

Pred odprtjem ljubljanske univerze so slovenski študentje študirali na Dunaju, v Gradcu, Pragi … Samo na dunajski uiverzi je od njenih začetkov leta 1365 pa do leta 1918 študiralo približno 6000 študentov s slovenskega ozemlja, na rektorski položaj se je v tem času zavihtelo kar približno 40 rektorjev z našega ozemlja, je pojasnil Alojz Cindrič z Oddelka zasociologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Celotno obdobje Avstro-Ogrske so bile pobude po ustanovitvi univerze zavrnjene. Na začetku stoletja je celjski poslanec Pommer rekel: ‘Čez sto let pa pridite spet!’ Ni bilo treba čakati sto let,” razlaga zgodovinar Božo Repe z ljubljanske Filozofske fakultete, ki je prepričan, da “če univerze ne bi dobili takrat, bi morali čakati na konec druge svetovne vojne”. To je bil čas velikih socialnih nemirov, pomanjkanja, lakote, težav z alkoholizmom, velikega pretresa in hkrati tudi čas upanja. “Grozen čas velikih morij, hkrati pa veliko upanje, da lahko storimo nekaj drugače,” dodaja zgodovinar Borut Brezar.

Borut Brezar je v oddaji predstavil zgodbo prof. Mihajla Rostoharja, slovenskega psihologa, rojenega v Bregah pri Krškem, ki je bil eden od glavnih ideologov ustanovitve univerze. “Rostohar je bil pobudnik prvega sestanka vseučiliške komisije po svetovni vojni. Takrat je pokazal izjemno sposobnost predvidevanja in organizacije. Je eden od tistih ljudi, ki so zagotovili, da se je univerza ustanovila takrat, ko se je.”

Vseučiliška komisija se je prvič sestala 5. decembra 1918, manj kot leto pozneje je univerza v Ljubljani že vpisala prve študente. V prvi semester se je vpisalo 694 študentov, tem so se v drugem semestru pridružili še študenti prava (predavatelji so bili namreč zadržani na pariški mirovni konferenci, zato je Pravna fakulteta začela zares delovati šele v drugem semestru). Število študentov se je povzpelo na 914, od tega je bilo 28 žensk. Študirali so na tedanjih filozofski, pravni, nepopolni medicinski, teološki in pravni fakulteti.

Študirat sem šel, da bi svoje življenje posvetil narodu

Decembra 1919 se je na Filozofsko fakulteto med drugim vpisal tudi Klement Jug.  Filozof, Vebrov učenec, alpinist, ki je umrl mnogo premlad. “Študirat sem šel, da bi svoje življenje posvetil narodu. Ne zaradi tega, da bi se me spominjali še pozni rodovi, marveč zato, ker me je usoda vrgla med svet in ker nočem priti na smrtni postelji do črne zavesti, da sem živel zastonj.” V oddaji ga predstavi literarni teoretik dr. Tomo Virk z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Po mnenju Virka, Jug – “religiozen moralist” – ne bi bil navdušen nad sodobnimi študenti. “Ne bi imel prijaznih besed do današnjega odnosa do študija, saj da je v njem premalo idealizma, etične zavesti, potrebe, ki absolutno presega zgolj osebno korist. To bi bil njegov osnovni očitek današnjim študentom.”

Produkt česa je danes študent?

Danes Univerzo v Ljubljani obiskuje skoraj 38.000 študentov, zaposluje pa več kot 6000 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov ter strokovnih in administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah. V tem študijskem letu se jih je v prvem prijavnem roku nanjo uspešno vpisalo 6947, v drugem pa 1805.

Študent je še vedno produkt univerze, po drugi strani pa je produkt svoje lastne vzgoje in tudi ekonomije. S to se začne prvič srečevati med študijem,” je prepričan Amadej Kraljevič. Univerza je po njegovih besedah “ostanek fevdalne institucije, ki študente vzgaja v neko specifično disciplino”. Kot opaža, so študenti danes stisnjeni v kalup, “v katerem morajo poskrbeti za zaposlitev ob študiju, obstati pod pritiskom konkurence, ki konkurira za podobna delovna mesta,” s strani študentskih organizacij in predstavnikov univerze, zlasti profesorjev pa ob tem “dobivajo le puhlice in obljube”. Prav zato kot simptomatično za sodobni čas opaža sledeče:

“Zdaj se študentstvo seli izven univerze. Univerza pa ostaja.”

*Serijo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek. Brala sta Ivan Lotrič in Aleksander Golja, izbor glasbe Andrej Karoli. V oddaji so nastopili zgodovinar dr. Božo Repe in literarni zgodovinar dr. Tone Smolej, z njima se je pogovarjala Špela Šebenik, zgodovinar Borut Brezar, literarni teoretik dr. Tomo Virk, zgodovinar Alojz Cindrič, urednik univerzitetne redakcije na Radiu Študent Amadej Kraljevič ter študenta Jan Inkret in Žiga Kreča, s študenti na uradnem brucovanju se je pogovarjala Tina Šoln. Podkast Frekvenca X najdete v vseh podkast aplikacijah, v aplikaciji Podcasts na Applovih napravah pa nas lahko tudi ocenite in napišete komentar, česar smo zelo veseli, saj tako podkast doseže več ljudi.

Serija: Akademskih 100
Druga epizoda: Veter v jadrih upora
Tretja epizoda: Od Anke do Anje … in sto let vmes
Četrta epizoda: Avtonomija na preizkušnji


Frekvenca X

676 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Akademskih 100: Grad vedam dviga v beli se Ljubljani

17.10.2019

Začenjamo miniserijo ob stoletnici ljubljanske univerze. Od že skoraj legendarnih začetkov je šlo skozi njene klopi več sto tisoč študentov, danes pa ji očitajo, da je napreden in liberalen veter, ki je sprva zavel po njej, zatohlo fevdalen, brez moči, da poraja nove sodobne miselne tokove. Kdo so bili izjemni posamezniki, vpeti v okovje te naše osrednje izobraževalne in raziskovalne ustanove, kaj si imajo čez stoleten prepad povedati njeni pionirji in sodobni nasledniki? Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek.

Od legendarnih začetkov ljubljanske univerze je skozi njene klopi šlo več sto tisoč študentov, danes pa ji očitajo, da je napreden veter, ki je sprva zavel po njej, zatohlo fevdalen

Na Valu 202 začenjamo miniserijo ob stoletnici ljubljanske univerze. 3. decembra letos bo minilo natanko sto let, odkar smo Slovenci dobili našo največjo in osrednjo izobraževalno in znanstveno ustanovo, ki je vse od tedaj pomembno prispevala k vzgoji slovenskih izobražencev, bila je branik kulture, naroda …

Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše alme matris … S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več.” Uvodno predavanje Frana Ramovša, 3. december 1919

Čez sto let pa pridite spet! Ni bilo treba čakati sto let

Pred odprtjem ljubljanske univerze so slovenski študentje študirali na Dunaju, v Gradcu, Pragi … Samo na dunajski uiverzi je od njenih začetkov leta 1365 pa do leta 1918 študiralo približno 6000 študentov s slovenskega ozemlja, na rektorski položaj se je v tem času zavihtelo kar približno 40 rektorjev z našega ozemlja, je pojasnil Alojz Cindrič z Oddelka zasociologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Celotno obdobje Avstro-Ogrske so bile pobude po ustanovitvi univerze zavrnjene. Na začetku stoletja je celjski poslanec Pommer rekel: ‘Čez sto let pa pridite spet!’ Ni bilo treba čakati sto let,” razlaga zgodovinar Božo Repe z ljubljanske Filozofske fakultete, ki je prepričan, da “če univerze ne bi dobili takrat, bi morali čakati na konec druge svetovne vojne”. To je bil čas velikih socialnih nemirov, pomanjkanja, lakote, težav z alkoholizmom, velikega pretresa in hkrati tudi čas upanja. “Grozen čas velikih morij, hkrati pa veliko upanje, da lahko storimo nekaj drugače,” dodaja zgodovinar Borut Brezar.

Borut Brezar je v oddaji predstavil zgodbo prof. Mihajla Rostoharja, slovenskega psihologa, rojenega v Bregah pri Krškem, ki je bil eden od glavnih ideologov ustanovitve univerze. “Rostohar je bil pobudnik prvega sestanka vseučiliške komisije po svetovni vojni. Takrat je pokazal izjemno sposobnost predvidevanja in organizacije. Je eden od tistih ljudi, ki so zagotovili, da se je univerza ustanovila takrat, ko se je.”

Vseučiliška komisija se je prvič sestala 5. decembra 1918, manj kot leto pozneje je univerza v Ljubljani že vpisala prve študente. V prvi semester se je vpisalo 694 študentov, tem so se v drugem semestru pridružili še študenti prava (predavatelji so bili namreč zadržani na pariški mirovni konferenci, zato je Pravna fakulteta začela zares delovati šele v drugem semestru). Število študentov se je povzpelo na 914, od tega je bilo 28 žensk. Študirali so na tedanjih filozofski, pravni, nepopolni medicinski, teološki in pravni fakulteti.

Študirat sem šel, da bi svoje življenje posvetil narodu

Decembra 1919 se je na Filozofsko fakulteto med drugim vpisal tudi Klement Jug.  Filozof, Vebrov učenec, alpinist, ki je umrl mnogo premlad. “Študirat sem šel, da bi svoje življenje posvetil narodu. Ne zaradi tega, da bi se me spominjali še pozni rodovi, marveč zato, ker me je usoda vrgla med svet in ker nočem priti na smrtni postelji do črne zavesti, da sem živel zastonj.” V oddaji ga predstavi literarni teoretik dr. Tomo Virk z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Po mnenju Virka, Jug – “religiozen moralist” – ne bi bil navdušen nad sodobnimi študenti. “Ne bi imel prijaznih besed do današnjega odnosa do študija, saj da je v njem premalo idealizma, etične zavesti, potrebe, ki absolutno presega zgolj osebno korist. To bi bil njegov osnovni očitek današnjim študentom.”

Produkt česa je danes študent?

Danes Univerzo v Ljubljani obiskuje skoraj 38.000 študentov, zaposluje pa več kot 6000 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov ter strokovnih in administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah. V tem študijskem letu se jih je v prvem prijavnem roku nanjo uspešno vpisalo 6947, v drugem pa 1805.

Študent je še vedno produkt univerze, po drugi strani pa je produkt svoje lastne vzgoje in tudi ekonomije. S to se začne prvič srečevati med študijem,” je prepričan Amadej Kraljevič. Univerza je po njegovih besedah “ostanek fevdalne institucije, ki študente vzgaja v neko specifično disciplino”. Kot opaža, so študenti danes stisnjeni v kalup, “v katerem morajo poskrbeti za zaposlitev ob študiju, obstati pod pritiskom konkurence, ki konkurira za podobna delovna mesta,” s strani študentskih organizacij in predstavnikov univerze, zlasti profesorjev pa ob tem “dobivajo le puhlice in obljube”. Prav zato kot simptomatično za sodobni čas opaža sledeče:

“Zdaj se študentstvo seli izven univerze. Univerza pa ostaja.”

*Serijo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek. Brala sta Ivan Lotrič in Aleksander Golja, izbor glasbe Andrej Karoli. V oddaji so nastopili zgodovinar dr. Božo Repe in literarni zgodovinar dr. Tone Smolej, z njima se je pogovarjala Špela Šebenik, zgodovinar Borut Brezar, literarni teoretik dr. Tomo Virk, zgodovinar Alojz Cindrič, urednik univerzitetne redakcije na Radiu Študent Amadej Kraljevič ter študenta Jan Inkret in Žiga Kreča, s študenti na uradnem brucovanju se je pogovarjala Tina Šoln. Podkast Frekvenca X najdete v vseh podkast aplikacijah, v aplikaciji Podcasts na Applovih napravah pa nas lahko tudi ocenite in napišete komentar, česar smo zelo veseli, saj tako podkast doseže več ljudi.

Serija: Akademskih 100
Druga epizoda: Veter v jadrih upora
Tretja epizoda: Od Anke do Anje … in sto let vmes
Četrta epizoda: Avtonomija na preizkušnji


21.09.2017

Vozovnica za Mars bi bila enosmerna

Vesoljsko vreme je eno izmed raziskovalnih polj dr. Primoža Kajdiča iz Murske Sobote, ki že 14 let živi in dela v Mehiki, kjer je astronomija zanimala že Maje. Dr. Kajdič je objavil 30 znanstvenih člankov, zanimajo ga predvsem udarni valovi v bližini Zemlje, ki nastanejo kot posledica dejavnosti Sonca. V Sloveniji je septembra zbral vesoljske fizike z vsega sveta, ki so predstavljali svoja najnovejša dognanja, do katerih so prišli ob pomoči podatkov, ki jih že več kot 15 let zbira misija Cluster. Sodelovanje pri evropskih in globalnih vesoljskih projektih je priložnost tudi za slovenska podjetja, ki so že aktivna na področju 3D tiska. Z dr. Primožem Kajdičem se je pogovarjal Luka Hvalc.


14.09.2017

Študij biologije je bila pragmatična odločitev

Čeprav ga je mikal študij umetnosti, se je odločil za biologijo: “To je bila čisto pragmatična odločitev, ker tudi v tem vidim estetiko, življenje ima neko lepoto v sebi,” pravi dr. Jernej Ule, molekularni biolog, ki že več kot deset let dela in raziskuje v tujini. Zdaj živi v Londonu. Na univerzi University College v Londonu raziskuje nastanek nevrodegenerativnih bolezni, v tem obdobju je predvsem vpet v raziskovanje morebitnega zdravila za amiotrofično lateralno sklerozo. Več o molekularni biologiji, življenju v Londonu, tekmovalnosti v raziskovalni panogi, lepoti staranja in poetičnosti življenja pa v pogovoru z Majo Stepančič.


06.09.2017

Dr. Marko Mikuž: Veliko delamo, da bi malo razumeli

Prof. dr. Marko Mikuž je prvič prišel v ženevski Cern kot nadobudni doktorski študent pred več kot tridesetimi leti, presenetili sta ga zanikrna zunanjost in vrhunska oprema v notranjosti. S sodelavci je v naslednjih desetletjih pripomogel k potrditvi obstoja enega od osnovnih delcev materije, Higgsovega bozona, za kar je bila leta 2013 podeljena tudi Nobelova nagrada. Skupaj s 13 slovenskimi kolegi, ki znotraj Cerna delujejo pri projektu Atlas, je dr. Mikuž letos sodeloval pri odkritju nove lastnosti svetlobe. Naši fiziki imajo v bližini pospeševalnika najeto stanovanje, ki mu ljubkovalno rečejo Cukrarna, prof. Mikuž pa tam zelo pogosto tudi kuha. Na vratih njegove ljubljanske pisarne na Inštitutu Jožefa Štefana so prilepljene startne številke z različnih maratonov, teče tudi, ko je službeno v Cernu. Dr. Marko Mikuž je pronicljiv in natančen sogovornik, ki zna marsikaj povedati v prenesenem pomenu. Ob zadnjem dokazu za sipanje svetlobe na svetlobi pri trkih svinčenih ionov je spomnil tudi na očarljivost mavrice. “Veliko delamo, da nekaj malega kdaj pa kdaj tudi dobimo. In razumemo. Se splača. Pa tudi človeštvo drugače ne zna funkcionirati. Ljudje moramo delovati v pravi smeri, da pridemo do dosežkov.” V prvem iz serije septembrskih intervjujev z vrhunskimi slovenskimi znanstveniki in raziskovalci se Luka Hvalc z dr. Mikužem pogovarja o dosežkih, kompleksnosti in preprostosti fizike, razumevanju in sistemu, življenjski in delovni filozofiji.


17.08.2017

Spinska tekočina je lahko ključna za kvantno računalništvo

Naši znanstveniki z Instituta Jožef Stefan ter ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko so prejšnji teden objavili strokovni članek v reviji Nature Physics, v katerem so razrešili skrivnost magnetnega stanja v pomembnem modelskem sistemu, ki je begala raziskovalce že več kot 40 let. Ključne besede so: spinska tekočina, plastoviti kristali in nova agregatna stanja, ključna ugotovitev pa, da je spinska tekočina obstojna pri približno 100 stopinjah Celzija. Ja, vsekakor kompleksna zadeva, zato se je Maja Stepančič odpravila na Inštitut Jožefa Stefana in skušala odkritje postaviti v čim bolj poljuden jezik. Srečala se je s sodelavcem raziskave dr. Martinom Klanjškom.


13.07.2017

Z matičnimi celicami nad obrabo kolena

Ekipa znanstvenikov z Univerze v Aberdeenu na Škotskem je identificirala novo populacijo matičnih celic, ki so sposobne obnavljati hrustanec in celo tvoriti kolenski sklep na novo. O dognanju so raziskovalci pred kratkim poročali v eni izmed najuglednejših znanstvenih revij Nature Communications. Prva soavtorica študije je dr. Janja Zupan, asistentka na Katedri za klinicˇno biokemijo Fakultete za farmacijo. Z mlado raziskovalko se pogovarjamo o izsledkih študije, prednosti za zdravljenje, slovenski znanosti, multidisciplinarnem delu v tujini: “Delali smo tudi od osmih zjutraj do desetih zvečer. Prisotnost strokovnjakov z različnih področij omogoči delo na zelo visoki ravni, ko na koncu prideš do zanimivih izsledkov, so občutki neprecenljivi. To je tisto, kar me potegne v znanosti.”


28.06.2017

Dr. Aleš Marsetič, med Maji in sateliti

Dr. Aleš Marsetič se je pred kratkim vrnil iz Mehike, kjer je bil član arheološke odprave dr. Ivana Šprajca, ki že vrsto let odkriva vznemirljivo življenje majevskega ljudstva. V pogovoru razkriva, kaj so slovenski raziskovalci odkrivali na zadnji odpravi v džunglo, kjer so nekoč živeli Maji. Dr. Marsetič je sicer geodet, specialist za fotogrametrijo v daljinskem zaznavanju. Sodeluje pri gradnji prvega slovenskega satelita, na Japonskem je skupaj s sodelavci prejel prvo nagrado za zasnovo satelita za opazovanje višine oblakov. Je dobitnik srebrnega znaka ZRC SAZU. Njegovi raziskovalni dosežki na področju geometričnih popravkov podatkov daljinskega zaznavanja niso zgolj primerljivi s tujimi, temveč jih lahko označimo za inovativne na svetovni ravni.


22.06.2017

Potapljanje na dih jemajoče globine

Kako je mogoče, da z enim vdihom človek zdrži pod vodo 11 minut in 35 sekund ali da se le z zmogljivostjo svojih pljuč spusti do globine 214 metrov, kar ustreza višini 65-nadstropne zgradbe? To sta namreč uradna svetovna rekorda. Gosta Samo Jeranko in dr. Ivan Kneževič razložita in opišeta potapljaški refleks, izenačevanje pritiska, iskanje meja za človeško telo in um v ekstremnih globinah.


15.06.2017

45 let Vala 202: Tesla v Mafiji

“Naše vrline in pomanjkljivosti so neločljivo povezane, kot sila in snov. Ko sta ti dve ločeni, človek ne obstaja.” Izumitelj, mislec, genij. Z izjemnimi vrlinami, pa tudi pomanjkljivostmi. Sila in snov v enem. Človek. Razmišljali smo o življenju Nikole Tesle, spoznavali njegove izume in manj znane futuristične zamisli. Teslovemu delu, življenju in duhu dajemo smisel skozi znanstvene, zgodovinske, filozofske, umetniške … vidike. Odpirali smo vprašanja ustvarjalnosti in inovacij, preteklosti in prihodnosti, sile in snovi. Razmerje med tehnologijo, kulturo in izobraževanjem. Bi Nikola Tesla v sodobni družbi še lahko združil silo in snov? Bil človek? Človek prihodnosti? Nesojenemu očetu radia smo posvetili slavnostno oddajo Frekvenca X ob 45-letnici Vala 202. V Kavarni Mafija smo gostili Janeza Dovča (fizik in glasbenik) in Andreja Detelo (inovator in poznavalec Teslovega življenja in dela). Iz Sarajeva se je posebej za oddajo Frekvenca X oglasil filmski in gledališki Tesla Rade Šerbedžija. Za uglasbitev Nikole Tesle sta poskrbela duet Silence. Spektakularen večer je uvedel Janez Dovč, ki je na Teslovo tuljavo zaigral Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa. Oddajo sta vodila Luka Hvalc in Maruša Kerec.


12.06.2017

Mija Škrabec Arbanas: Verjamem v avtentični radio

Mija Škrabec Arbanas je legenda Vala 202. Bila je zraven že poleti 1972, ko se je na srednjevalovni dolžini 202 prvič zaslišal drugi program nacionalnega radia. V več kot 40-letni radijski karieri je Mija kot terenska reporterka prekrižarila Slovenijo, med drugim je bila novinarka in voditeljica pogovorov na 18. vzporedniku, soavtorica Frekvence X in nedeljskih intervjujev z ljudmi, katerih zgodbe ostrijo in bistrijo pogled na svet. Varuhinja lika in dela Marka Zorka, dobitnica nagrade za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva. Radio še vedno posluša tudi kot upokojenka, le za malenkost tišje je nastavljen kot nekoč. Val 202 je še vedno njen program, čeprav ga posluša manj. Redno spremlja nedeljske goste, tudi oddajo 18. vzporednik, pa Zapise iz močvirja, Frekvenco X … Tudi podkaste, “ki so nova možnost, a vseeno se zdi, da ni več avtentičnega radia, vsak je že lahko novinar in urednik. Vedno sem verjela v radio in vanj še vedno verjamem. Ampak seveda v avtentičen radio, ki se dela v živo in mora imeti vsebino. Danes je morda že preveč manipulacije, na račun kratkosti in dinamike včasih trpijo vsebine. Vedno moraš misliti na to, da narediš zanimivo, a hkrati preverjeno in verodostojno oddajo. Radio je obstal zaradi vsebine.” V praznični različici podkasta Frekvence X ob 45-letnici Vala 202 se z Mijo Škrabec Arbanas pogovarja Luka Hvalc.


08.06.2017

Skrivnost govoreče mize

Na neki odročni kmetiji blizu Prevalj na Koroškem imajo staro leseno mizo, ki naj bi imela nadnaravne sposobnosti. Po pričevanjih mnogih, ki so jo obiskali, se namreč dviga od tal in skozi specifičen komunikacijski kod odgovarja na njihova vprašanja, pri čemer je menda zelo natančna in "ve" tudi nekatere zelo osebne stvari o svojih spraševalcih. Je koroška miza res dokaz o obstoju paranormalnega ali lahko znanost postreže z racionalno razlago o tem, kako in zakaj seanse s tako imenovanimi govorečimi mizami delujejo? O tem smo debatirali z nevrobiologom prof. dr. Marko Kreftom in iluzionistom Sam Sebastianom, ki menita, da se v pogovorih z mizami pravzaprav pogovarjamo sami s seboj, antropologinjo Nino Šisernik, ki je v svojem diplomskem delu zbrala pričevanja udeležencev seans z domnevno jasnovidnimi mizami, seveda pa smo šli kontroverzno mizo tudi sami preizkusit.


01.06.2017

Vznemirljivost astronomije in junijskega neba

Evropski južni observatorij v Čilu gradi veliki teleskop. Ko bo ta čez 7 let začel z delom, bo s premerom 39 metrov daleč največji teleskop na svetu. Profesionalni in laični astronomi pričakujejo številna nova zanimiva in tudi nepričakovana odkritja. Vznemirljivost astronomije raziskujemo s prof. Paolom Padovanijem, vodjo evropskega virtualnega teleskopa in s prof. Tomažem Zwittrom, ki nas odpelje med zanimivosti junijskega neba.


25.05.2017

Vulkan je ventil med notranjostjo in zunanjostjo Zemlje

Za nekatere so strah in trepet, drugi si življenja brez njih ne predstavljajo. Kjer stojijo, so tla zelo rodovitna, so pa tudi bolj ranljiva in se pogosto tresejo. Na Zemlji je skoraj 1500 delujočih vulkanov, nam najbližji in tudi največji dejavni vulkan v Evropi je Etna v Italiji na Siciliji, ki se je pred kratkim spet prebudil, a, kot bomo ugotavljali, ni to ni nič presenetljivega. Gibali se bomo med zemljo in zrakom … ali bolje med kamninami in tekočinami … v družbi dveh naravnih in dveh eksperimentalnih vulkanov. Pridružite se nam na poti v globine zemeljske površine. Odgovore smo iskali skupaj z geofizikom dr. Michaelom Polandom, ki dela v ameriškem nacionalnem parku Yellowstone, vulkanologom Stefanom Branco, ki na Siciliji spremlja Etno, izvedli pa smo še simulaciji izbruha vulkanov s fizikom Luko Vidicem v Hiši eksperimentov v Ljubljani.


18.05.2017

Čudežne škarje genetike

V genetiki se z bliskovitim korakom odvija revolucija, ki bi lahko zelo vplivala na naša življenja in našo prihodnost. Zastavonoša te revolucije je nova tehnologija genetskega inženiringa, s katero lahko znanstveniki na relativno enostaven način načrtno spreminjajo gensko zasnovo živih bitij, tudi ljudi. Tehnologija se imenuje CRISPR, raziskovalci pa jo opisujejo s superlativi, kot so “neverjetna, osupljiva in daljnosežna”. Napredek na tem področju pa ima tudi senčno plat: lahko pripelje do nove elitne rase, otrok po načrtu in kako regulirati frankensteinovske eksperimente za zaprtimi laboratorijskimi vrati? Revolucionarna genetika prihodnosti – da, ampak kako daleč in pod kakšnimi pravili? O tem smo pred dnevi z gostoma dr. Romanom Jeralo in dr. Igorjem Pribcem razpravljali v prvi terenski Frekvenci X v Kavarni Mafija, povzemamo najbolj zanimive dele.


11.05.2017

Logične zmote

“Veliko ljudi meni, da je slovensko zdravstvo slabo. Torej tudi je slabo.” Ali pa: “Kako lahko kaj veš o tem, če pa sploh nisi dokončal izobrazbe!” Ti dve povedi skrivata v sebi tipični zmoti v argumentaciji. Pa ste ju tudi spregledali? Logika pozna malo morje tovrstnih zmot, povsem nevede jih na veliko uporabljamo in jim nasedamo v javnem diskurzu, polne so jih parlamentarne razprave in medijske objave. Nekateri jih uporabljajo, da z njimi svoje šibke argumente spremenijo v močne, spet drugi jim naivno in nekritično nasedamo in sledimo. Kaj so zmote v argumentaciji, kako jim stopiti na rep in jih prepoznati in kje v javnem diskurzu so se najbolj trdovratno razrasle… Gosta: Filozofa dr. Boris Vezjak in dr. Vojko Strahovnik.


04.05.2017

Podatkovna genialka Marinka Žitnik

Na obisk v tokratno Frekvenco prihaja računalniška genialka, dekle, ki je tekom svoje študijske poti rokovalo samo in izključno z deseticami. Podoktorska študentka na Stanfordu stavi na področji bioinformatike in računske biologije, ki po njenem na široko odpirata pot v personalizirano medicino prihodnosti. Pri svojih 27 letih je še vedno kot otrok radovedno nenasitna za vsakršnim novim znanjem, pri čemer delo enači s prostim časom in svoje profesionalno poslanstvo s sanjami.


20.04.2017

Kot da bi iskal iglo na drugem koncu vesolja!

Skupina slovenske raziskovalke odkrila eno od najstarejših galaksij, ki je posebna zato, ker je navadna.


13.04.2017

Doma imamo veliko koristne kemije

O kemiji navadno govorimo slabšalno s prizvokom škodljivega in strupenega. A dejansko se ji ne moremo izogniti. V tokratni Frekvenci X smo ugotavljali, koliko ‘kemije’ imamo doma – veliko več, kot si mislite. In v resnici nam prej koristi kot škoduje.


06.04.2017

Še levi se bojijo nadzora

Po uvedbi sektorskega merjenja na štajerski avtocesti se je povprečna hitrost vožnje skozi trojanske predore zmanjšala skoraj za 10 km/h. Nadzor deluje. Raziskave in praksa potrjujejo, da se ljudje bistveno lepše vedemo, ko vemo ali vsaj slutimo, da nas nekdo opazuje. Nadzor deluje. V Afriki so eksperimentalno na zadnjice krav naslikali oči, levi in drugi plenilci zaradi občutka nadzora ne napadajo goveda. Nadzor deluje. Raziskujemo, kakšni so koncepti formalnega in neformalnega nadzora, kako je z njegovo učinkovitostjo, kje so meje nadzora in kdaj se ljudje na bolj ali manj opazne metode nadzora tudi požvižgamo. Sogovorniki: -Dr. Neil Jordan, biolog in vedenjski ekolog -Dr. Aleš Završnik, Inštitut za kriminologijo na Pravni fakulteti v Ljubljani -Robert Vehovec, višji policijski inšpektor


30.03.2017

Komu verjeti

Kako je mogoče, da se v svetu, v katerem še nikoli ni bilo dostopnih toliko informacij in možnosti njihovega preverjanja, razraščata praznoverje in lahkovernost? Kako se uspe neresnicam s tako lahkoto prikrasti v ospredje javne pozornosti in v verodostojnosti vehementno izzivati znanost in medicino? Kako in zakaj to stanje vzdržuje medijska težnja po uravnoteženem poročanju? V iskanju resnice pogosto iščemo avtoriteto, ki jo imamo za verodostojno. Kdo so te avtoritete in kaj jih naredi verodostojne? In zakaj so neresnice lahko tudi nevarne? To so bila izhodiščna vprašanja otvoritvenega večera pomladanskega cikla projekta Znanost na cesti. Razpravljalci so v ZRC SAZU v Ljubljani razgrnili nekaj ključnih vprašanj o tem, komu verjeti. Zbrali smo mnenja treh strokovnjakov: fizika in filozofa dr. Matjaža Ličerja, eksperta za merjenje javnega mnenja Andraža Zorka in zdravnika Erika Breclja.


23.03.2017

Kot da bi skočil z 11. nadstropja!

Fizika sil, ki so udeležene pri uporabi varnostnega pasu v vozilu, je brezkompromisno jasna – sile, ki delujejo na telo v hipnem primežu prometne nesreče, se z njim igrajo kot z lutko, sploh če ni pripeto z varnostnim pasom. Frekvenca X preverja sile, ki so v ozadju (ne)uporabe varnostnega pasu. Privežite se z nami!


Stran 16 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov