Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nocojšnji oddaji se bomo spomnili Heinricha Eduarda von Lannoyja. Ljubljanska Filharmonična družba ga je za častnega člana imenovala leta 1821, njegova dela pa je izvajala tudi poslej.
10 epizod
Komentirana oddaja, v kateri predvajamo glasbo različnih žanrov in zvrsti.
V nocojšnji oddaji se bomo spomnili Heinricha Eduarda von Lannoyja. Ljubljanska Filharmonična družba ga je za častnega člana imenovala leta 1821, njegova dela pa je izvajala tudi poslej.
Komentirana oddaja, v kateri predvajamo glasbo različnih žanrov in zvrsti.
Komentirana oddaja, v kateri predvajamo glasbo različnih žanrov in zvrsti.
Sled v zgodovini slovenske glasbe je pustil tudi František Josef Benedikt Dusik, brat sicer bolj znanega pianista Jana Ladislava Dusika. Njegovo skladateljsko delo sovpada z nastankom Filharmonične družbe v Ljubljani.
Leta 1821 je postal častni član Ljubljanske filharmonične družbe violinist in skladatelj František Vincenc Kramař, bolj znan po nemški obliki zapisa svojega imena in priimka, Franz Krommer, rojen 27. novembra 1759 v Kamenicah na južnem Moravskem.
Dufourt je francoski skladatelj in filozof, povezan s spektralno skladateljsko šolo. Klavir in kompozicijo je študiral na ženevskem konservatoriju. Je skladatelj, ki daje prednost kontinuiteti in počasnim preobrazbam glasbenega diskurza, ki se le redko prekine. Oblikuje oblike, ki temeljijo na evoluciji mas, in se ukvarja s pojmi pragov, oscilacij, interferenc in usmerjenih procesov. Kot pionir spektralnega gibanja mu je kljub temu dal širšo definicijo, s katero je želel poudariti nestabilnost, ki jo zven vnaša v orkestracijo. Njegova glasba temelji na bogastvu zvočnih in harmonskih konstelacij ter se opira na dialektiko zvena in časa. Del svojega navdiha črpa iz likovne umetnosti, od katere v bistvu ohranja vlogo barve, materialov in svetlobe.
Dufourt je francoski skladatelj in filozof, povezan s spektralno skladateljsko šolo. Klavir in kompozicijo je študiral na ženevskem konservatoriju. Je skladatelj, ki daje prednost kontinuiteti in počasnim preobrazbam glasbenega diskurza, ki se le redko prekine. Oblikuje oblike, ki temeljijo na evoluciji mas, in se ukvarja s pojmi pragov, oscilacij, interferenc in usmerjenih procesov. Kot pionir spektralnega gibanja mu je kljub temu dal širšo definicijo, s katero je želel poudariti nestabilnost, ki jo zven vnaša v orkestracijo. Njegova glasba temelji na bogastvu zvočnih in harmonskih konstelacij ter se opira na dialektiko zvena in časa. Del svojega navdiha črpa iz likovne umetnosti, od katere v bistvu ohranja vlogo barve, materialov in svetlobe.
Pri postopku ustvarjanja dela Lucifer je Pollock uporabljal industrijske črne emajle in aluminijaste barve, ki so se izlivale iz pločevinke; barvne izbruhe rumene, rdeče, oranžne, modre in vijolične iz barvnih cevi, nato pa, ko so platno odstranili s tal in ga postavili pokonci, še polivanje zelene barve, da so se kaplje izlivale proti tlom. Francoski skladatelj Hugues Dufourt je v delu videl psihodramo. Delo naj bi po njegovo vsebovalo veliko več kot le kanček nasilja, v njem vlada kaos, barve postanejo nedoločljive in črte se zapletajo.
Giambattista Tiepolo je Benetke v 18. stoletju vrnil v središče umetnosti. Brez dvoma pa so vrhunec slikarjeve kariere freske v Würzburški rezidenci, na Bavarskem v južni Nemčiji, ki šteje za eno največjih mojstrovin iz obdobja rokokoja. Omenjeno delo je navdihnilo sodobnega francoskega skladatelja in filozofa Huguesa Dufourta, ki je uglasbil celini Afriko in Azijo. V današnji oddaji bomo prisluhnili Afriki, ki je na Tiepolovi freski prikazana kot središče trgovine.
Neskončna stopnišča, založeni prehodi, težki stroji z nepredstavljivo močjo, figure, ujete v hodnikih brez izhoda: to je svet Giovannija Battiste Piranesija in njegovih namišljenih zaporov. Italijanski arheolog, arhitekt in grafik je svoj cikel Piranesijevi namišljeni zapori začel ustvarjati leta 1745, prvi grafični odtisi so se pojavili leta 1750, leta 1761 pa je sledila druga izdaja, v kateri je umetnik prvotnim štirinajstim podobam dodal še dve. Cikel je navdihnil britanskega skladatelja Briana Ferneyhougha, ki ga je med letoma 1981 in 1986 tudi uglasbil. Sestavlja ga sedem skladb za različne zasedbe.
Neveljaven email naslov