Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Glasovi svetov

1047 epizod

Glasovi svetov

1047 epizod


V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”.

15.01.2015

Judje v islamskem svetu

V letu 2015 nič novega – konflikt med Izraelci in Palestinci se nadaljuje že 68. leto. In v takih okoliščinah je kaj lahko pozabiti, da je nekoč, še pred nekaj stoletji velika večina vseh Judov mirno živela in pogosto tudi cvetela – ne v Evropi, ampak na južnih in vzhodnih obalah Sredozemlja pa v Mezopotamiji ter dlje proti vzhodu, v Perziji, Afganistanu in srednji Aziji. V islamskem svetu, torej. Kako so ti Judje živeli in kaj se je pravzaprav zgodilo z njimi po ustanovitvi Izraela leta 1948, preverjamo v tokratnih Glasovih svetov. Naš gost pred mikrofonom bo zgodovinar in antropolog, izvrsten poznavalec judaizma, dr. Klemen Jelinčič Boeta.


08.01.2015

Bratko Bibič in Harmonika za Butalce

Harmonika je bržkone eden osrednjih simbolov slovenstva. A za razliko od Triglava, Prešerna ali potice mnenja Slovenk in Slovencev o njej niso enoglasno pozitivna. Nekateri so slej ko prej prepričani, da predstavlja vse, kar je v naši kulturni tradiciji nepoboljšljivo šentflorjanskega, spet drugi pa, nasprotno, v zvokih, ki prihajajo iz raztegnjene harmonike, slišijo glas tistega žlahtnega konservatizma, ki je Slovencem sploh omogočil prestati vihre neprijazne zgodovine. In prav ta protislovja, ki se ob instrumentu zgoščajo, je v knjigi Harmonika za Butalce, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Beletrina, popisal in premislil Bratko Bibič, naš legendarni harmonikar, mednarodno uveljavljen skladatelj in vokalist, ki velja za enega začetnikov tako imenovanih glasb sveta v sedemdesetih letih in za predhodnika eksperimentalnih avantgard newyorške nove glasbe v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zato smo v tokratnih Glasovih svetov preverili, kaj vse glasbenik pravzaprav vzame nase, ko v roke vzame harmoniko ... Z Bratkom Bibičem se ej pogovarjal Goran Dekleva.


11.12.2014

Amazon spreminja naš odnos do knjig

V resnici za zdaj težko merimo in izmerimo vpliv spletnega trgovca Amazon na slovenski knjižni trg. Dejstvo je, da so mlajše generacije navajene na brezplačne izvode digitalnih dobrin, ki jih uživajo mimo uveljavljenih medijev in sistemov - pa naj bodo to filmi v primeru televizije ali kinematografov, glasba v primeru radia, enako velja za e-knjige v primeru založnikov. Nedavno predstavljena raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji, ki sta jo naročila ministrstvo za kulturo in javna agencija za knjigo, ugotavlja, da na Amazonu in v njegovih podružnicah kupuje približno petnajst odstotkov slovenskih kupcev knjig. Vpliv Amazona na področju fizičnih knjig v tujem jeziku v Sloveniji že lahko čutimo. V središču Ljubljane je kar nekaj let delovala priljubljena knjigarna s tujimi knjigami Behemot, ki je letos januarja dokončno zaprla svoja vrata. V ponovitvi oddaje Prvega programa Intelekta bodo povezave med spreminjanjem bralnih navad Slovenk in Slovencev in vplivom Amazona iskali: digitalni strateg Vuk Ćosić, publicist in novinar Lenart Kučić, direktor razvoja v Mladinski knjigi Miha Kovač, direktor založbe Umco, ki je omenjeno raziskavo tudi izvedla, Samo Rugelj in lastnik Behemota ter danes vodja Modrijanove knjigarne v Škofji Loki Dejan Ivandić. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Flickr/kun530


01.01.2015

Korenine judovskega sionizma

Še preden je bila na pomlad leta 1948 ustanovljena država Izrael, so evropski Judje razvili več političnih programov, s katerimi so nekako od 18. stoletja oziroma časa razsvetljenstva dalje odgovarjali tako na globoko zakoreninjene antisemitske predsodke svoje okolice kakor na vznik modernih nacionalizmov na stari celini. V tokratnih Glasovih svetov pa preverjamo, kateri so bili ti programi, kako so se med seboj razlikovali in zakaj je med njimi navsezadnje prevladal tisti, ki je terjal ustanovitev samostojne judovske države v Sveti deželi. Gost oddaje je zgodovinar in antropolog, izvrsten poznavalec judaizma, dr. Klemen Jelinčič Boeta. Z njim se pogovarja Goran Dekleva.


25.12.2014

Zgodnja krščanska umetnost

Pot, ki je peljala od prvih, razmeroma preprostih upodobitev Jezusa v najstarejših rimskih katakombah do veličastja mozaikov v carigrajski Hagii Sophii, je bila dolga približno tri stoletja in pol. In prav to pot smo skušali prehoditi v božičnih Glasovih svetov. Tako smo se spraševali, kako se je v počasnem teku let izpopolnjevala likovna govorica zgodnje krščanske umetnosti in kako se je obenem stopnjevala njena teološka kompleksnost. Zanimalo nas je tudi, kaj se je v krščanskem likovnem ustvarjanju spremenilo, ko so preganjanja naposled prenehala in je krščanstvo postalo državna religija rimskega cesarstva. Pri vsem tem nam je bil v pomoč mag. Jošt Snoj, akademski slikar in duhovnik, ki je zgodnjo krščansko umetnost študiral na papeški univerzi v Rimu. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva.


18.12.2014

Božično-novoletne šege in navade v zamejstvu

V tokratni oddaji, ki jo program Ars enkrat mesečno pripravlja s sodelavci slovenskega programa ORF v Celovcu in tržaškega Radia TRST A, bo v ospredju praznovanje, oziroma šege in navade, ki so značilne za zamejstvo v zimskem obdobju. Spraševali se bomo o njihovi vlogi, koliko jih je preživelo do danes in kakšne so osrednje značilnosti kulinarike na tem območju. Oddajo pripravlja Marko Rozman.


04.12.2014

Judje Trsta in Gorice

Judje v zgodovini slovenskega prostora večidel niso igrali pomembnejše vloge, saj jih je habsburški cesar Maksimilijan I. leta 1496 ukazal izgnati s Koroške in Štajerske, leta 1515 pa še s Kranjske. Posledično so v naslednjih stoletjih Judje na Slovenskem predstavljali pomembnejši del prebivalstva le še v Prekmurju ter na Tržaškem in Goriškem. Toda prav ti, primorski Judje so bistveno pripomogli k razvoju Trsta v eno največjih, gospodarsko in kulturno najpomembnejših evropskih pristanišč. Po drugi plati pa so bili tržaški Judje v svetovnem merilu tudi eni glavnih pobudnikov tako imenovanega judovskega razsvetljenstva, intelektualnega projekta, ki je korenito reformiral in moderniziral starodavne judovske verske, filozofske in kulturne tradicije oziroma običaje. Zato smo v tokratnih Glasovih svetov pod drobnogled vzeli zgodovino Judov Trsta in Gorice. Pri tem nam je bil v pomoč zgodovinar in antropolog, gotovo eden naših najboljših poznavalcev judaizma, dr. Klemen Jelinčič Boeta. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva.


27.11.2014

Založništvo v zamejstvu danes in položaj slovenske knjige

Pretresi smo, kako veliko in pomembno je založništvo v zamejstvu in predstavili glavne težave, s katerimi se ta srečuje. Oddajo, ki je potekala v živo s 30. slovenskega knjižnega sejma, pripravljamo enkrat mesečno skupaj s sodelavci slovenskega programa ORF v Celovcu in tržaškega Radia TRST A. Gostje so bili Nadia Roncelli, Alina Carli in Hanzi Filipič, oddajo pa je pripravil Gregor Podlogar.


20.11.2014

Minka Skaberne

V oddaji Glasovi svetov se bomo posvetili Minki Skaberne, pobudnici ustanovitve prve slovenske knjižnice za slepe in voditeljice prepisovanja knjig iz črnega tiska v Braillov točkopis. Zavedala se je, da družba slepe in slabovidne, ki imajo drugačno življenje od videčih, zapostavlja, zato je bila dejavna na številnih področjih: ustanavljala je tečaje za prepisovalke, nadzorovala delo prostovoljk in pouk slepih, skrbela za Braillovo knjižnico v Ljubljani in za Dom slepih v Škofji Loki, ki je bil ustanovljen ob njeni pomoči. Življenjsko pot Minke Skaberne nam bodo približali predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Tomaž Wraber, Aleksandra Serše, Dušan Sterle iz knjižnice Zveze društev slepih in slabovidnih in predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa dr. Petra Svoljšak. Foto: Knjižnica slepih in slabovidnih Ljubljana


13.11.2014

Kuga: bolezen preteklosti in prihodnosti?

Mineva 120 let odkar je genialni švicarsko francoski zdravnik in mikrobiolog Alexandre Yersin odkril bakterijo, ki povzroča kugo. Ta je za večino pravzaprav bolezen srednjega veka in s tem preteklosti, a temu še zdaleč ni tako. Epidemija sredi 14. stoletja je sicer pokosila tretjino takratnega evropskega prebivalstva. To je na stari celini povzročilo tudi vrsto religioznih, družbenih in gospodarskih pretresov. Kasnejši izbruhi epidemije v zgodovini niso bili tako katastrofalni. Čeprav danes o kugi veliko vemo, pa svetovna zdravstvena organizacija vsako leto poroča o novih primerih. V oddaji Glasovi svetov Barbara Belehar Drnovšek gosti znanstveno sodelavko Zgodovinskega inštituta Milka Kosa dr. Katarino Keber in predstojnika Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo prof. dr. Miroslava Petrovca. Foto: Flickr


06.11.2014

Moč probiotikov

Probiotiki so bakterije, ki koristno vplivajo na zdravje. O njihovi moči bomo z domačimi in tujimi strokovnjaki spregovorili v oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Bob Blaylock/ WikimediaCommons, cc Nekateri laktobacili imajo dokazano probiotično delovanje.


30.10.2014

Erazem Rotterdamski in Hvalnica Norosti

Hvalnica norosti Erazma Rotterdamskega velja za eno ključnih besedil, ki nam jih je zapustila renesansa. Brez nje si malodane ni mogoče predstavljati tektonskih premikov, ki so v šestnajstem in sedemnajstem stoletju pretresli evropsko filozofijo, literaturo in teologijo. Zakaj jo strokovnjaki označujejo za delo, ki je sicer napovedalo reformacijo, a je Luther vendarle ni maral kaj prida, zakaj se je ob njenem prebiranju tedanji papež Leon X. samo sladko smejal in zakaj je po njej vredno poseči še danes, pa smo pred večerno premierno uprizoritvijo Hvalnice norosti v Radijski igri preverjali v tokratnih Glasovih svetov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


23.10.2014

Gledališče v zamejstvu

V tokratni skupni oddaji, ki jo program Ars enkrat na mesec pripravlja s sodelavci slovenskega programa ORF v Celovcu in tržaškega Radia TRST A, je bilo v ospredju gledališče. Z gosti smo govorili o njegovem spreminjajočem se poslanstvu, kako je sooblikovalo in kako še vedno sooblikuje slovensko kulturno življenje v zamejstvu in tudi znotraj meja Slovenije, pa tudi, kako je gledališče v zamejstvu vpeto v širši lokalni prostor in kakšno vlogo lahko ima pri povezovanju kultur. Lotili smo se tudi razmerja med vzgojno-izobraževalno in umetniško vlogo gledališča, ki deluje v tako posebnem kontekstu, kot je kontekst zamejske Slovenije.


16.10.2014

Najbolje plačani modni blogarji na svetu

Če ste radi na tekočem s trendi, potem gotovo veste, da se je včeraj v slovenski prestolnici začel teden mode, ki bo do nedelje na kupu zbral vse ljubitelje mode. Okoli piste se bodo zbrali različni profili ljudi, ki prihajajo iz te industrije: od manekenk, modnih oblikovalcev do posameznikov, ki so svojo prepoznavnost pridobili s pomočjo modnih blogov. In če smo si še pred leti težko predstavljali, da bi modni blog lahko bil prava služba, dandanes ni tako nenavadno, da si modni navdušenec prek spletnega mesta ustvari uspešno kariero, ki temelji na njegovi priljubljenosti med bralci, oboževalci in – kar je najpomembnejše - strankami. Poenostavljeno, modni blogi so postali kokoši, ki posameznikom nesejo zlata jajca v vrednosti tudi milijonskih zneskov. Kako jim to uspeva? Kakšen položaj imajo v slovenskem kibernetskem prostoru? O poklicu modnega blogarja se je za oddajo Glasovi svetov Tina Lamovšek pogovarjala z modno oblikovalko Sanjo Grcić, diplomiranim novinarjem, raziskovalcem blogosfere, tehnološkim navdušencem in sourednikom portala e-demokracija Domnom Savičem, strokovnjakom za trženjem dr. Mirom Klinejem, dr. Dejanom Verčičem s Centra za marketing in odnose z javnostjo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani ter modnim blogarjem in soustanoviteljem podjetja Fohr Card, ki z naročninami povezuje blagovne znamke z blogi, Jamesom Nordom. Foto: Jason Hargrove (Flickr)


02.10.2014

Peter Sellers

Britanski igralec, komedijant in glasbenik. Vsi ti samostalniki označujejo Richarda Henryja Sellersa, bolj znanega pod imenom Peter Sellers. A večje in težje vprašanje je, kdo je v resnici sploh bil, saj, kot boste lahko slišali v oddajo Glasovi svetov, niti sam ni našel svojega pravega karakterja. Svoje imitatorske sposobnosti je najprej ponudil le prek slišnega medija v vrsti radijskih oddaj The Goons. Pozneje je navduševal tudi s svojo celostno pojavo na velikem platnu, ena njegovih opaznejših vlog, tudi za slovenske gledalce, pa je upodobitev inšpektorja Clouseauja v filmih o Rožnatem panterju. Tina Lamovšek in njena sogovornika – izredni profesor za področje zgodovine in teorije filma na Akademiji za glasbo, radio, film in televizijo v Ljubljani Igor Koršič ter igralec, voditelj in imitator Jure Godler – vas vabijo, da se v današnji oddaji prepustite Petru Sellersu, ki je na obraze številnih ljudi sicer privabljal nasmeh, sebi pa tega ni mogel storiti. Foto: classic_film (Flickr)


25.09.2014

Uspešen "Slovenski model" obvladovanja hepatitisa C

Ko doc. dr. Mojca Matičič opisuje zdravljenje okužbe s hepatitisom C, govori o revoluciji, zgodovinskem preboju, o epohalnem odkritju. Nova zdravila so namreč omogočila, da je danes hepatitis C popolnoma ozdravljiv. Podrobneje o tem in o velikem dosežku slovenskih strokovnjakov pa v današnji oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Mattia Belletti/ Flickr, cc Najpogosteje se hepatitis C prenaša z okuženo krvjo.


19.09.2014

Fenomen Murakami

Haruki Murakami velja za enega pomembnejših sodobnih japonskih pisateljev. Mednarodni uspeh je dosegel z deli, kot so Norveški gozd, Ljubi moj Sputnik, Kafka na obali, 1Q84 in Kronika ptiča navijalca. Ta roman je pred kratkim izšel pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Iztoka Ilca. Murakami je najbolj prevajani sodobni japonski avtor, tudi v slovenščino. Z japonsko književnostjo smo se sicer začeli seznanjati v 60-ih letih prejšnjega stoletja. V oddaji Glasovi svetov Barbara Belehar Drnovšek gosti prevajalca Iztoka Ilca in dr. Jonathana Dila, poznavalca Murakamijevega opusa z univerze Keio v Tokiu. Foto: Flickr


11.09.2014

Medijska reprezentacija morskih psov

V tokratni izobraževalni oddaji Glasovi svetov se sprašujemo, ali so morski psi res sovražen obraz morja. Dojemanje te stare živalske vrste, ki je v morjih plavala že pred več kot 400 milijoni let, je namreč pogosto obremenjeno s predsodki, ki nam jih še utrjuje popularna kultura. Letošnje poletje je naplavilo Sharknado 2, film, v katerem ne manjka domislic glede okrutnosti teh plenilcev. Mistifikacija belega morskega volka pa naj bi se začela s Spielbergovim Žrelom v 70-ih letih prejšnjega stoletja, pravi biolog prof. Lovrenc Lipej. Napadi morskih psov so sicer v naravi izjemno redki, populacija počasi izumira. Ker so pomemben del morskega ekosistema, morski biologi opozarjajo, da jih je nujno treba zaščiti. Pred mikrofon je Barbara B. Drnovšek ob prof. dr. Lovrencu Lipeju povabila še kulturnega antropologa prof. dr. Rajka Muršiča in filmofila, ustvarjalca stripov in publicista Zorana Smiljaniča. Foto: Flickr


04.09.2014

Škodljivi gluten!?

Ob iskanju vzrokov za nekatere najbolj razširjene bolezni sodobnega časa so strokovnjaki pod drobnogled vzeli beljakovino gluten, ki je prisotna v pšenici in nekaterih drugih žitih. Poznano je, kako gluten povzroča celikajo, zdaj pa raziskovalci odkrivajo še druge posledice alergije oziroma preobčutljivosti nanj. Vedno glasneje pa opozarjajo tudi na povezavo med glutenom in nevrološkimi obolenji. Tako je dr. David Perlmutter iz Združenih držav prepričan, da gluten iz pšenice, ogljikovi hidrati in enostavni sladkorji povzročajo Alzheimerjevo bolezen, depresijo, anksioznost. Svoje poglede na učinke glutena bodo v oddaji Glasovi svetov predstavili zdravnik in publicist James Hamblin iz Washingtona, biologinja Darja Kocjan Ačko in pediater Rok Orel iz Ljubljane ter nevrolog Martin Rakuša iz Maribora. Pred mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Cat Dancing/ Flickr, cc


01.09.2014

Popularizacija vesoljske znanosti

Slovenija je bila še pred svojo osamosvojitvijo leta 1991 kot del nekdanje Jugoslavije dom znanstvenikov, ki so izkazovali zanimanje za vesoljsko raziskovanje. Čeprav naša nekdanja skupna država ni bila nikoli neposredno povezana z odkrivanjem vesolja, pa je prav pisanje o tej tematiki laični javnosti približalo ta prostor zunaj zemeljske atmosfere. Zasluge za to imata predvsem dva človeka: fizik dr. Lavo Čermelj, ki je v poznih 50-ih in zgodnjih 60-ih letih prejšnjega stoletja napisal dve knjigi o vesoljski tematiki. Poleg številnih člankov o vesolju in znanosti pa se je izkazal tudi kot dolgoletni urednik publikacije o naravoslovju, imenovani Proteus. Drugo ime, vredno omembe, pa je prav tako fizik, dr. Vladimir Ribarič. Med 60-imi in poznimi 80-imi leti prejšnjega stoletja je izdal tri knjige o vesoljskem raziskovanju in vojaškem vesolju. Priljubljeno slovensko mesečno revijo Življenje in tehnika je obogatil s številnimi članki, povezanimi z vesoljem, tehnologijo in znanostjo. Številni starejši poslušalci pa bi glas Ribariča prepoznali kot komentatorja pristanka Apolla 11 na Luni. O popularizaciji vesoljske znanosti in raziskovanja v prejšnjem stoletju na slovenskih tleh sta novinarki Tini Lamovšek za oddajo Glasovi svetov povedala predstavnik Mednarodne vesoljske univerze za Slovenijo ter redni član in regionalni sekretar Mednarodne akademije za astronavtiko Miloš Krmelj in direktor Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvard Kobal.


Stran 23 od 53
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov